Blago pred iztekom roka uporabnosti

“Ta človek je sigurno revež,” večkrat razmišljam, ko vidim koga, ki se pomudi pri polici z izdelki pred iztekom roka uporabnosti. “Zakaj bi sploh kdo kupoval izdelke, ki so že skoraj za na odpad?” Ne le, da je samoumevno, da s hitrimi koraki stopim mimo znižanih izdelkov zaradi izteka roka uporabe, celo sram me je, da bi se sploh ozrla na takšno polico. Da me slučajno ne bi kdo videl in si mislil, da si ne morem privoščiti ‘še dobrih’ izdelkov.

Nekako tako je pred leti izgledal moj obisk trgovine. Potem pa sem sčasoma začela razmišljati malo drugače. “Kaj je narobe s skuto, ki ima rok uporabnosti čez dan ali dva, jaz bom pa danes spekla pecivo iz nje?” Mogoče le to, da je polovico cenejša, vse ostalo pa je enako, kot s tisto, ki bi jo kupila pred časom in bi me do danes čakala v hladilniku.

No ja, če je jogurt napihnjen, ali je embalaža preveč poškodovana, se tudi sama takšnemu izdelku izognem. Najbolj previdna sem pri mesnih izdelkih, ki imajo že sicer krajši rok uporabnosti. Se je pa pri nakupu najbolje zanesti na zdravo kmečko pamet –  če je vsebina vidna, preverimo barvo in morda primerjamo z izdelki, ki so v redni prodaji, pogledamo, če je embalaža kje preveč poškodovana … Če ni večjih odstopanj, je izdelek najbrž še povsem dober. Doma seveda preverimo še vonj, da nas vseeno ne bi kaj presenetilo. Prepričati se moramo tudi, da ni plesni ali lepljive sluzi na površini mesa. Če v užitnost izdelka dvomimo, ga je najboljše sicer zavreči, marsikatero dilemo pa lahko reši tudi dobra termična obdelava. Če tudi po termični obdelavi nismo prepričani, da je jed povsem dobra, je ne uživajmo.

Tudi kruh, ki še ni plesniv, lahko popečemo ali predelamo v kakšno drugo jed in ga ni potrebno zavreči. Pogosto se na oddelku sadja in zelenjave najde znižano živilo, ki je še povsem dobro, če ga želimo zaužiti še isti ali naslednji dan. Sploh, če ga nameravamo predelati. Pazimo le, da živilo ni plesnivo ali nagnito.

Veliko manj se obremenjujem pri nakupu suhih izdelkov. Sladkor, kosmiči, prašek za puding, riž, pecilni prašek, kaša in podobni izdelki se ne pokvarijo kar tako. Pri moki in zdrobu se včasih zgodi, da se zaredijo molji, vendar te lahko najdemo tudi v živilih, ki jim še ni potekel rok uporabnosti, a je morda kriva nepravilno zaprta embalaža.

Ste vedeli, da med in kis sploh nimata omejenega roka uporabnosti? Gorčica je povsem užitna še celo leto po preteku roka uporabnosti, prav tako pa tudi dobro pasterizirana marmelada. Tudi pivo v zaprti embalaži, ki ste ga založili po zadnjem lanskoletnem pikniku, je še povsem dobro, prav tako tudi razne konzerve.

Na ameriškem kmetijskem ministrstvu opozarjajo, da se roki trajanja na embalaži hrane in pijače nanašajo na datum, do katerega živilo ohrani optimalen okus in kakovost in ni nujno, da živilo po tem datumu ni več primerno za uživanje.

Ko so večino hrane še pridelali doma, na jajcih ali mleku ni bilo roka uporabnosti, pa so ljudje vedeli presoditi, kdaj je neko živilo še dobro za uživanje. Zanesli so se na prijeten vonj in dober izgled surovine.

Če se naučimo tudi sami dobro opazovati živila, ki jih kupujemo, lahko privarčujemo kar nekaj denarja, saj so izdelki pred iztekom roka uporabnosti kar precej znižani. Poleg prihranka denarja, pa poskrbimo tudi za naravo, saj na ta način zavržemo manj hrane. Po teh načelih je dobro ravnati tudi z živili, ki jih že imamo doma, pa jih nismo uspeli uporabiti v navedenem roku uporabnosti. Če ne smrdi, ni spremenjene barve ali teksture, je po vsej verjetnosti povsem užitno.

Ko kdo želi zavreči neko živilo le zaradi datuma na embalaži, ga vprašam, če ima jogurt kje skrit koledar, da ve, kdaj je pravi datum, ko se mora pokvariti. Do polnoči je še užiten, potem pa se, kot Pepelka, spremeni oziroma pokvari? Marsikoga to vprašanje preseneti, a hkrati prepriča, da je živilo škoda zavreči zaradi nekaj natisnjenih številk.