Bajni zaslužki – kdo pravi, da v državni blagajni ni denarja?

Sem imela v mislih prijazno, lahkotno pisanje. Za sprostitev. Tokrat ne bo prijazno, bolj jeza. Zadnja leta sem se namenoma izogibala novicam. Manj ko sem vedela o lumparijah, boljše sem spala. Tokrat sem pa slučajno prebrala novico o honorarjih, ministrici … in ostalim personam in me je kar zvilo. Obnemela sem. Nič novega, sem si mislila. Ko pa sem pustila, da mi misli bezljajo, sem se zavedala, da sem čisto razkurjena.

Večina nas ni privilegirana, se dnevno prebijamo v tej džungli, da živimo dostojno življenje. Vse manj nam uspeva, vse bolj nas stiska in duši. Narobe svet? Kakšna svetovanja, predavanja … za 600.000 evrov? Kaj ti lahko danes kdo tako dragocenega svetuje? V imenu koga to nekdo plačuje? Kako je to mogoče? Nihče od teh na seznamu tako perverzno drago plačanih ni omembe vreden. Pa teh seznamov je veliko, žal.

V isti sapi, ob takem razmetavanju z denarjem, ki ga krvavo služimo (nekateri), nam navadnim smrtnikom (kljub visoki izobrazbi), otrokom, starim, bolnim, … jemljejo možnosti za normalno življenje. Denarja je očitno dovolj, samo kaj, ko ga upravljajo takšni neskončno požrešni in malomarni osebki. Njihovo pot in našo usodo bodo pa nadaljevali potomci ta istih. Generacijam zagotovljen status. Zagotovo bi pomagalo, če bi vsi tisti imeli drobiž na računu in bili vrženi na trg v boj za delom in preživetjem, vsaj za eno leto, da bi dojeli stisko, kako je peklensko težko zaslužiti vsak mesec za prispevke in dajatve državi, za osnovne mesečne stroške, otrokove potrebščine, o luksuzu, da ne govorim. Kako preživeti iz meseca v mesec! Če pa še ob osnovni družini ima kdo še svoje ali partnerjeve starše bolne ali potrebne finančne pomoči in skrbi je kapa polna. Zavrti te vrtinec norosti. Nadnaravno pozitiven moraš biti, da ne znoriš. Da ne zboliš. Ob tem se pričakuje, da si zbran, ljubeč do otrok, partnerja, prijazen, vzoren državljan. Kaj, ko bi vsaka mama za dobro vzgojo in svetovanje lastnim otrokom tudi dobila nekaj plačila? To je pa ja odlična naložba za prihodnost.

Preprosto ne razumem več ljudi. Ali se kje ta tekmovalnost in lakota po denarju konča? Ali ljudi resnično motivira samo vrtoglava višina honorarja? Včasih se mi zdi, da je vse tako hudo narobe. Če bi znali poskrbeli za ravnotežje teh finančnih tokov, ne bi bilo toliko bolnih, zdravstvena blagajna bi bila polna, starostniki zadovoljni in pozitivni, sožitje bolje, otroci bi bili motivirani, srečni starši, otroci zadovoljni, lepo življenje … Država v odlični kondiciji. Zmagovalna kombinacija.

Učiti se sobivanja in uspeh meriti ne z denarjem, ampak z srečo ljudi, ki nas obkrožajo, bi morala biti prioritetna naloga države, ki upravlja z našo blaginjo. Tudi nas samih. Ves denar, ki ga država pobere od državljanov ima svojo zgodbo, barvo, težo, ni padel z neba, je prigaran in najmanj kar pričakujemo je, skrbno in odgovorno ravnanje. To čemur smo priča v teh časih je … človek ne najde opravičila. In vsa kraja in lumparije so zakonite in nihče nikoli ne plača kazni za svoja škodljiva dejanja. Mogoče bi morali pomisliti o uvedbi sramotilnega stebra pred Mestno hišo.

No, včasih me pa dvanajsletnik doma vpraša, kako je to mogoče, a ne bodo takšni šli v zapor? Ob tem se pa kot starši lahko pošteno zamislimo. Kako naši otroci vidijo in doživljajo ta vstop v (ne)odgovorno odraslost? Tumbamo jim o neki odgovornosti in poštenosti, pridnosti, gledajo pa pri poročilih res bolne resnice in si mislijo, da imajo nore in nesposobne starše, ker ne znajo tako pretkano krasti, ali so tisti drugi norci. Pridejo lahko do sklepa, več kot nakradeš in bolj ko si lump, nič ti ne morejo, celo človeško življenje je tako malo vredno, da celo v zaporu ne boš za dolgo. Ob tem so zgroženi. Po moje tudi prestrašeni, kakšna prihodnost jih čaka, kako se bodo znajdli? To je pa tako noro, še za ta nori svet preveč. Kako je tako daleč prišlo? Pod pretvezo demokracije, “svakojakih” pravic, še največjemu lumpu ni treba odgovarjati za svoja slaba dejanja.

Bi si želela, da se zgodba človeštva obrne na boljše, da čudežno ljudje spregledajo, da ne živimo v cenenem ameriškem znanstveno-fantastičnem filmu, da smo pika v vesolju, in da razen samih nas nimamo sovražnika.