ABC o starodobnikih

Oldtimerski avto je kakor tvoja babica. Crklja te v svojem naročju, polna je zgodb in modrosti, vendar če se ne razgibava in ne paziš na njeno zdravje, bo nekega dne zgodbe konec.

Pred kratkim je bilo na Vranskem veliko srečanje starodobnikov. Paša za oči, kjer pa »civilov«, publike, zaradi izoliranosti prizorišča, delno pa tudi obveščanja, praktično ni bilo – večinoma smo bili samo lastniki oldtimerjev. Nič za to. To je bil naš žur. Niso vsa srečanja za to, da si mimoidoči spočijejo oči na starih avtih, pač pa tudi, da se mi spočijemo od »lej mami, kakšen čuden avto!« in se družimo zaradi nas samih.

Naredil vam bom en kratek kurs iz spoznavanja oldtimerske scene.

 Kakšna so oldtimerska vozila?

• Vozila iz časa naših dedov in pradedov, v katerih prepoznavamo začetke, ki so pripeljali do današnjih vozil.
• Zgodovinski dirkalniki, ki so v industrijo prinašali inovacije, ki so pomagale, da so avti danes varnejši in onesnažujejo manj.
  

  Nekoč strah in trepet rallyev, danes občudovanja vreden veteran: žepna raketa Abarth.

• Vozila ki pričajo o preteklem obdobju naše družbe: rešilci, policijska, gasilska in vojaška vozila.
• »Sveti grali«, vozila, ki so tako redka in posebna, da ne moreš verjeti svojim očem.
• Vozila, ki so s svojo drugačnostjo od monotonega vsakdana preprosto zabavna.
  

  Domača proizvodnja: TAM, IMV in TAS. Ponos jugoslovanske industrije. Današnji policisti pa si delajo sramoto z uvoženimi avti na najcenejših samomorilskih kitajskih gumah.

• Vozila, ki so jih njihovi lastniki pred mnogimi desetletji kupili nova in se jih še danes nočejo odreči, ker jih nanje veže preveč spominov.
• Vozila, h katerim stopiš in se ti dvignejo kocine in utrne solza, ko se spomniš, da ste doma, ko si bil še čisto majčken, imeli točno takega, in se spomniš lepih trenutkov iz otroštva.
  

  Slovenski sveti gral: kot bela vrana redki Tomos APN 7 v vsej svoji kromirani bleščavi.

• Rat-look avti, »podgane«, ki zgledajo, kot da so jih včeraj z bagrom potegnili iz močvirja, vendar je to le lupina: pod na videz rjasto pločevino se skriva brezhibna, pogosto celo moderna tehnika. Ti avti pravzaprav niso gnili, obnovljeni so do pičice, nato pa z ljubosumno varovanimi metodami »postarani«, tako kot se recimo dela pri pohištvu.
  

  Na prvi pogled kot najdba iz skednja, vendar je tak avto, ko pogledate podrobneje, boljši kot marsikateri bleščeči lepotci.

In tudi veterani, ki pravzaprav to niso, so samo stari avti, razpadajoče kripe, ob katerih se praskaš po glavi, zakaj so tu in ne na Dinosu. Ali pa nekaj, kar je nekdo prešvercal iz tujine. Ko skozi svoje oldtimerje prikazujemo zgodovino, moramo biti dosledni, da ne lažemo, kaj je del naše kulturno-tehnične zgodovine in kaj smo pripeljali iz tujine.

 Kdo so »veteranarji«?

• Upokojenci, ki imajo končno čas za resnejši hobi.
• Veterani, ki so še v črno-belih časih kupili nov avto in niso nikoli več kupili drugega.
• Nostalgiki vseh vrst, ki »furajo« nek imidž in se tudi napravijo v ustrezno nošo (miličniki, pin-up lepotice, dirkači …).
• Mladina, ki je opazila, da star avto pritegne več pozornosti kot še tako bahaški nov avto – za manj denarja.
• Moderni hipiji, ki si najdejo soliden star kombi, ga predelajo v okusen mali kamper in žanjejo občudovanje ter zavist.
  

  Le zakaj pomislimo na Grofa Zeppelina?

• Zaljubljenci v svoje avte, ki imajo »zadnji primerek na svetu«, ne govorijo s »civili«, nočejo niti pokazati svojega avta, na srečanje oldtimerjev pridejo z novim avtom in ljudem razlagajo o tistem, ki je ostal doma, ker je ravno na »sredi remonta in čaka na nek originalni vijak iz tovarne« (v bistvu pa že dve leti v garaži pod cerado nabira prah in pušča kislino iz akumulatorja)
• Ljudje, ki jim je všeč nekaj na starih vozilih, česar ne morejo najti pri modernih.
  

  Tudi kak IMV in TAM se ponosno najdejo v družbi najatraktivnejših počitniških vozil. V zadnjih nekaj letih se je veteranskim Volkswagnovim okroglim “bulijem” masovno pridružila že tretja generacija, kockasti buli, zadnji volkswagen, ki je še imel motor v zadku. Temu primerno je začela naraščati cena teh avtov na rabljenem trgu: kar si pred petimi leti dobil za drobiž, danes lahko samo še sanjaš.

Kaj pravzaprav je oldtimerstvo?

Pravzaprav je ta izraz skupni imenovalec mnogim različnim stvarem. V klubih in zvezah boste našli čisto vsake vrste ljudi s čisto vsake vrste vozili, čisto vsake vrste motivi, vsi pa imajo nekaj skupnega: kamorkoli prideš, karkoli počneš, če imaš lep star avto, motocikel ali bicikel, si blazno kul. Ni nujno, da je najstarejši, ni nujno, da je najprestižnejši, pomembno je, da si lahko ljudje na njem spočijejo oči, da jim spremeni temo pogovora iz vsakdanje sivine v mladostno sanjarjenje o piknikih in izletih.

Nenavadne plati oldtimerstva

• Med seboj se pogovarjajo samo, kaj je z njihovim bleščečim lepotcem narobe. Če se kdo vmeša v pogovor in pohvali, kako na njegovem avtu to in ono čudovito deluje, ga grdo gledajo, češ, »kaj se pa ta petelini«.

• Takoj ko nekdo dvigne pokrov motorja, se nanj nalepijo drugi, ki neskončno dolgo gledajo razne vzvode in vijakce ter poskušajo dojeti, kako kaj deluje.
  

  Častitljivi dami se ne gleda pod kiklo, razen če ni to Abarth, ki je tudi “tam spodaj” prava seks bomba.

• Če se ti, bohnedaj, kaj pokvari, te takoj obkroži pet strokovnjakov, ki govorijo samo to, kaj vse je tipično narobe za tvoj letnik avta, nihče pa nima niti enega kosa orodja s seboj. Ko pa se ustrezno orodje najde, ugotoviš, da nihče nima pojma, kaj z njim početi.

• Našel se bo redek kos za veterana, ki ga boš deset let ponujal zastonj prvemu, ki bi ga rabil. Ko ga nihče ne bo vzel in boš stvar vrgel v reciklažo, bo že naslednji dan nekdo rekel, da si baraba, ker si vrgel stran del, ki ga išče že deset let.

 

 Temne plati oldtimerstva

• Če so še tako bleščeči, še vedno se pokvarijo. In prej ali slej se pokvari kak nezamenljiv del, ki iz neprecenljivega lepotca naredi kup mrtvega železja. Tudi če doma hraniš skoraj vse dele za tvoj oldtimer, ti bo crknil edini del, ki ga nimaš.
• V procesu obnavljanja vedno prideš do točke, ko si podrl nek del, zaradi katerega je vozilo postalo nevozno in neuporabno. Samo od tebe in tvojega komaj adekvatnega znanja je odvisno, ali boš uspel spraviti to mehansko čudo nazaj v življenje. A ko motor prvič oživi, huškne plamen skozi uplinjač in zakašlja po tistem, ko si ga sam sestavil, je občutek nepopisen.

• Vedno boš srečal nekoga, ki ti je s svojim obnašanjem odbojen. K sreči pri oldtimerski sceni govorimo o tisočih ljudi, med katerimi v trenutku najdeš svoje somišljenike. Od tistih, ki se ne znajo obnašati, se zlahka takoj distanciraš.
  

  Velika razlika je med “rat look” in dotrajano gnilo pločevino. Tale prav kliče po restavriranju, saj mimoidoči od njega ne dobijo lep razgled, pač pa tetanus.

• Otroci: ker avto zgleda tako nenavadno, mislijo, da je to igračka in lahko skačejo po njem in se igrajo. Enak problem so njihovi starši, ki ne pomislijo, da se njihov potomec obeša na 150.000 evrov vredno zgodovinsko vozilo, morda zadnje na svetu …

Nasveti za nadobudne oldtimerske začetnike

• Ne zaleti se takoj v obnavljanje Bugattija 57 letnik 1934; za začetek bo že obnova Tomosovega Colibrija iz leta 1962 velik zalogaj.

• Če je nakup oldtimerja predrag, si omisli odlično ohranjen avto, ki mu do statusa veterana manjka še par let. Taki mladodobniki stanejo morda 200-300 evrov, ni jih težko spraviti v vrhunsko stanje, saj so deli praktično zastonj, če jih pa ni, z lahkoto kupiš še en avto, da ga oskubiš za dele. V enem trenutku bo cena tvojega avta eksplodirala, nikjer več se ga ne bo dalo kupit in tvoj nakup za 300 evrov bo kar naenkrat 3000 in z malo sreče čez kako desetletje »sveti gral« za 30.000 evrov. Verjemi, to se dogaja ves čas. Poglej žabe, katrce, fičke, minije, VW kombije …
  

  Drugačnost = atraktivnost. Takle motorček te takoj spomni na film Butec in butec. Reci, da se nisi nasmehnil!

• Nikoli, nikoli, nikoli. Nikoli in pika. Nikoli ne kupuj oldtimerja, da ga boš še malo postaral in nato z njim zaslužil. Ker bo moral dolga leta stati, da to dočaka. Tačas boš seveda, če boš hotel imeti oldtimerja, kupil drugega. In še tega dal na čakanje. In še enega. In še enega… Postal boš manični zbiratelj, »hrček«. In ko bodo ti avti končno nekaj vredni, boš umrl, družina pa bo »šaro« prodala za ceno starega železa.

• Namesto velike zbirke starega železja, ki ga ne boste nikoli obnovili, poskrbi za tistega enega tako kot se zagre in uživaj z njim na polno. Tisti »sveti gral« bo nekega dne že sam padel v tvoje roke, ko bo nekdo prodajal celo pokopališče dedkovih oldtimerjev…

• Karkoli si si že omislil, preveri, kje in kakšni so klubi s podobnimi vozili, dobavljivost delov, razišči internet. Ko potuješ v tujino, si za države, v katerih boš, zapiši kontakte glavnih klubov. V primeru, da se kaj zgodi, so prvi in morda edini, ki ti bodo pomagali. Pri tem jih zavezuje kodeks časti, da pomagajo kolegu v težavah.

• Če še tako zaupaš svojemu oldtimerju, imej članstvo AMZS Plus.

• Ne zaleti se v prvi klub, ki ti pride na pot. V dobrem klubu je veliko lažje vzdrževati svoj avto, saj razen rednega servisa moderna mehanična delavnica ne more poskrbeti za tvojega oldtimerja. V slabem klubu zelo hitro izgubiš vso voljo, zato izbiraj pazljivo. Klubi so vseh vrst, eni birokratski, spolitizirani in skregani, drugi spoštujejo samo določene vrste vozil. Eni združujejo ljudi, ki si pomagajo na čim več ravneh, četrti pa so navadni pijanci, ki iščejo razlog za pitje, njihovi avti pa so medtem slučajno postali oldtimerji. Lahko tudi nisi član kluba in se družiš – ali pa ne – s tistimi, ki so ti všeč, ne glede na to ali vozijo fička, hrošča, mustanga ali IMV kombi.

Tipične težave oldtimerskih vozil

Oldtimerje pestijo okvare, ki jih novi avti ne poznajo: usedline posušenega goriva uničujejo vplinjače in črpalke. Tudi na dnu motorja so usedline in ko ga vžgeš, se dolgoletna umazanija spet dvigne. Računaj, da je motor po dolgem stanju suh kot poper in rabi nekaj časa, da se spet podmaže. Ker se oldtimerjem zasušijo vplinjači, potrebujejo nekaj vrtenja v prazno, da spet pride bencin do njih, kar dodatno obremenjuje črpalko za gorivo in starter. Električna napeljava oksidira – lahko je vse brezhibno, vendar avto enostavno noče vžgati. Krivec pa je morda tanka žička, ki nima več stika.

Oldtimerski avto je kakor tvoja babica

Že mogoče, da je tvoja babi leta 1948 prehitela Fanny Blankers-Koen, vendar ne moreš kar ustreliti s pištolo v zrak in pričakovati, da bo tekla 100 metrov pod 11,5 sekundami. A je tako? A vseeno jo tudi ne moreš kar zapreti v dnevno sobo, Ohranjaj jo aktivno, pa bo zdrava in vesela do konca dni.