7 navad, s katerimi neposredno poškodujemo svoje možgane
Dandanes je najbrž vsakomur jasno, kako pomemben organ so naši možgani za delovanje celotnega telesa. So namreč organ, ki koordinira vse ostale organe in dele telesa.
Kakšen pa je naš odnos do tega najpomembnejšega koordinatorja?
Vsem ostalim delom telesa posvečamo potrebno pozornost, če ne prej, pa takrat, ko nas kaj boli, in telesne mišice smo pripravljeni trenirati ne le zaradi telesne moči, pač pa tudi zaradi modnega trenda, le možganom ne posvečamo dovolj pozornosti. Pravzaprav jim ne posvečamo nikakršne pozornosti.
Možgani so tudi edini organ, za katerega še ni bilo slišati, da bi si ga kdo želel povečati s kirurškim posegom. Sicer pa že stara slovenska zgodba pripoveduje, ko je bog delil dobrine med ljudi, so vsi zahtevali še dodatne deleže, ko pa je razdelil pamet, pa ni bilo nikogar, ki bi se pritožil …
Take zgodbice kažejo le na naš neverjetno mačehovski odnos do tega organa. Povrh vsega pa imamo še škodljive vsakodnevne navade, zaradi katerih tale naš, manj kot kilo in pol težek organ, RES ne more biti zadovoljen.
Sedem vsakodnevnih navad, ki jih je pametno pri priči opustiti
7. Kajenje
Da kajenje povzroča raka, je znano najbrž vsakomur. Vendar pa lahko nikotin v cigaretah poleg zasvojenosti povzroči tudi krčenje možganov. Daljše obdobje krčenja možganov pa vodi k Alzheimerjevi bolezni. To je torej še dodaten škodljiv vpliv cigaret na naše zdravje, ki ga pa najbrž sami ne bomo opazili, zelo dobro pa ga bodo zaznali in čutili naši bližnji.
In, četudi bi človek morda zaznal krčenje svojih možganov in zmanjšane mentalne sposobnosti, tega najbrž ne bi priznal. Če pa bi že sumil kaj takega, pa se lahko skrije za celo vrsto diagnoz in bolezni, za katerih vse daljši seznam je zaslužna sodobna medicina.
6. Opuščanje zajtrka
Naj bo zaradi kakšne diete ali zaradi pomanjkanja časa, vendar ogromno ljudi izpusti najpomembnejši obrok dneva, to je zajtrk in s tem izpostavlja svoje možgane poškodbam. Po večurnem spanju naši možgani nujno potrebujejo hranila. Izpuščanje zajtrka povzroča nižji nivo sladkorja v krvi, kar pa vašemu imunskemu sistemu nikakor ne koristi.
5. Prenajedanje
Ne glede na to ali čutite veliko lakoto ali le neizmerno uživate v hrani, je konzumiranje velikih količin hrane zelo slaba navada.
Pri tem verjetno ni treba posebej poudarjati, da se človek običajno prenajeda z najbolj nezdravo hrano. Da bi se kdo »prenažiral« s surovim zeljem ali svežo solate, še nisem slišala. Posledica pic, slastnih mastnih omak in velikih količin jedi živalskega izvora pa so vse bolj trde žilne stene v možganih, kar pa ima za posledico zmanjšane mentalne sposobnosti.
4. Preveč sladkorja
Uživanje preveč sladkorja preprečuje absorbcijo beljakovin in vseh ostalih hranilnih snovi v telesu in vodi k podhranjenosti. Podhranjenost pa ovira razvoj možganov. Tu se dandanes srečujemo s paradoksom, ko imamo ljudi s prekomerno telesno težo, v resnici pa so podhranjeni.
Zmanjšajte uživanje sladkorja na najmanjšo možno mero in se pri tem zavedajte, da se sladkor ne nahaja le v sladkih jedeh in pijačah, pač pa dandanes že skoraj v vseh industrijsko pripravljenih živilih.
In uporabite zdravo pamet: če se boste zaradi strahu pred sladkorjem začeli izogibati sadju, si boste naredili medvedjo uslugo. Prikrajšali boste svoje telo za tisoče koristnih hranilnih snovi, ki se nahajajo le v sadju, zagotovo pa jih ne boste našli v industrijskih pripravkih.
3. Spite pokriti čez glavo?
Četudi se vam zdi spanje z odejo preko glave udobno ali prijetno toplo, se morate zavedati, da s tem načinom vdihujete več ogljikovega monoksida kot pa kisika, saj neprestani vdihavate že izdihani zrak.
Glede na dejstvo, da je kisik vitalnega pomena za možganske celice, jih s takim način spanja zanj prikrajšate in jih s tem neposredno poškodujete.
2. Izogibanje miselnim naporom
Možgani se obnašajo enako kot mišice: če jih ne uporabljate in trenirate, se skrčijo. Bolj poglobljeno in tehtno bo vaše razmišljanje, bolj pogosto boste naprezali svoje možgane, boljšega treninga bodo deležni in bolj bodo zdravi in čili v pozno starost.
Zato berite knjige, rešujte križanke, sestavljajte puzzle, predvsem pa se učite česa novega, pa naj bo to tuj jezik, športna disciplina ali ročna spretnost.
1. Premalo spanja
Spanje je bistveno za dobro telesno in mentalno zdravje. Dovolj spanja (8 ur neprekinjenega na noč) je življenjskega pomena za dobro kondicijo vaših možganov in vseh notranjih organov.
Nedavno so odkrili, da so se možgani sposobni sami očistiti strupov, vendar se ta proces dogaja le med spanjem. Pomanjkanje spanja pospešuje izumiranje možganskih celic, kar pa lahko povzroča nepopravljivo škodo vašemu spominu in siceršnjim možganskim zmožnostim.
Torej, prvo dobro delo, ki ga lahko že danes storimo za svoje možgane, je to, da odidemo bolj zgodaj v posteljo.