Zame odpadek, za nekoga nova priložnost
Ste si danes zjutraj umili zobe s plastično zobno ščetko in s pasto iz plastične tube? Ste morda zavili malico v folijo ali kupili vodo v plastenki? Ste plačali kavo na avtomatu, ki je pritekla v plastičen lonček? Se tudi pozimi sprehajate po stanovanju v kratki majici, čeprav bi lahko oblekli pulover in manj kurili? Koliko potencialnih odpadkov ste danes že držali v rokah?
Ali ste vedeli, da je v letu 2017 v Sloveniji nastalo skoraj 6,2 milijona ton odpadkov, od tega približno 987.000 ton (16 %) komunalnih? Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2017 tako proizvedel skoraj 500 kg komunalnih odpadkov.* Se tudi vam zdijo te številke zaskrbljujoče? Meni se. Pa bo nekdo rekel, da jaz kot posameznik res ne morem nič storiti, dokler tudi drugi onesnažujejo okolje. Pa temu ni ravno tako. Šteje namreč vsaka malenkost, ki pripomore k čistejšemu okolju. Že to, da nesem v trgovino svojo vrečko ali cekar, je dober začetek.
*podatki Statističnega urada Republike Slovenije
Namesto v smeti, v dober namen
Ste kdaj pomislili, da ima lahko nekaj, kar je za večino ljudi odpadek, za nekoga drugega zelo veliko vrednost? Ob naslednjem sprehodu do koša pomislite, kaj boste odvrgli. Morda lahko predmet konča na boljšem kraju, kot v kanti za smeti.
Star papir
Najbrž ste že kje zasledili akcije zbiranja starega papirja. Običajno ga zbirajo šole, vrtci, zavetišča za živali ali kakšna društva. Z izkupičkom od zbranega starega papirja, potem kupijo kakšno igralo ali pripomoček, nekateri šolarji pa si z zbranim papirjem plačajo celo izlet. Poglejte malo po domačem kraju in bodite pozorni na velik kontejner s papirjem ali pa povprašajte otroke iz okolice, ali tudi oni v šoli zbirajo papir. Nič me ne stane, če letake, papirnato embalažo, tulce od toaletnega papirja … odnesem v takšen kontejner. Nekomu drugemu pa bo moj prispevek veliko pomenil.
Zamaški
Tetrapaki z mlekom, plastenke, šamponi, čistila … Vsem tem embalažam je skupno, da se zapirajo s plastičnimi pokrovčki oziroma zamaški. Večina ljudi niti ne razmišlja o tem, drugi pa jih pobirajo na vsakem koraku. Nekatera podjetja namreč predelujejo plastične zamaške, v zameno zanje pa običajno financirajo medicinske pripomočke, predvsem za otroke. Preden boste naslednjič nesli v koš plastične pokrovčke, pomislite, ali ne bi raje tega ‘odpadka’ darovali nekomu, ki potrebuje nov invalidski voziček ali bližnji šoli, ki potrebuje sredstva za postavitev dvigala.
Oblačila in etikete
Stara, a še uporabna oblačila lahko podarimo posameznikom, raznim dobrodelnim ustanovam, zavetiščem za brezdomce, varnim hišam … Oblačila, ki niso več primerna za nošenje, znajo nekateri spremeniti v povsem nove kose oblačil, modnih dodatkov ali drugih predmetov. Tistih najbolj zdelanih kosov oblačil pa bo vesel kakšen mehanik, da bo vanje brisal umazane roke.
Včasih pa, še preden oblečemo majico ali drugi kos obleke, z nje izrežemo tekstilno etiketo. Bodisi tisto ob ovratniku, ker nas praska, bodisi tisto z navodili o vzdrževanju, ker je tako velika, da se vidi skozi oblačilo. Pa veste, da obstaja društvo, ki ponovno uporabi oziroma predela etikete? To društvo se imenuje Destilator in stare etikete predeluje v oblačila in gumbe. Izkupiček, ki ga prinesejo prodani izdelki, pa vrnejo nazaj v društvo, s pomočjo katerega skušajo osveščati o etičnih in ekoloških temah. V društvu Destilator predelujejo še stare hlače v balerinke, polomljene dežnike v kopalniške zavese, gumirana platna v denarnice, stare zavese v vrečke in še veliko več. Zakaj bi torej zavrgli etiketo, ki nas živcira, če lahko s tem podpremo nekoga, ki dela za lepši svet?
Avtorica fotografije: Maja Modrijan; Društvo Destilator
Znamke
Veste kakšna znamka je bila na zadnjem pismu, ki ste ga odprli? Najbrž je skupaj s kuverto romala v koš, še preden ste jo uspeli opaziti. Veliko pisem sicer sploh več nima znamk, zato so tiste, ki prispejo do našega nabiralnika, še toliko bolj dragocene. Ste vedeli, da lahko že uporabljene znamke nekomu veliko pomenijo? Pa tu ne mislim zbiralcev znamk – filatelistov, ki se skušajo dokopati do eksotičnih in redkih primerkov za svojo zbirko. S povsem običajno znamko, s prazničnih voščilnic ali kakšnih drugih pisem, lahko nekomu pomagate. Kako? Misijonsko središče Slovenije takšne znamke že več kot 20 let zbira in jih prodaja zbiralcem po vsem svetu. Za nas domače znamke nimajo vrednosti, za nekoga na drugem koncu sveta, pa je slovenska znamka redkost. Izkupiček od prodaje znamk je namenjen delovanju misijonov. Slovenski misijonarji delujejo po vsem svetu, tam pa pomagajo pri gradnji bolnišnic, ustanavljanju šol, skrbijo za uboge … predvsem pa se zavzemajo za lepo otroštvo vseh malčkov. Žigosanih znamk sploh ni potrebno odstranjevati s pisem. Enostavno jih izrežemo tako, da ostane okoli znamke še najmanj ½ cm papirja na katerem je znamka nalepljena. Vse skupaj pa odnesemo ali pošljemo v Misijonsko pisarno. In tako je nekaj, kar je za večino odpadek, lahko za nekoga pot do srečnega in varnega otroštva.
Kri, lasje in organi
Tudi naše telo proizvaja presežke in neke vrste odpadkov. Ti sicer ne onesnažujejo okolja, lahko pa z njimi nekomu spremenimo življenje. Produkt našega telesa, ki ga lahko nesebično darujemo za zdravje sočloveka, je kri. Ne le, da nas obisk krvodajalske akcije nič ne stane, razen morda goriva in parkirnega prostora, ob tem humanem dejanju nam celo pripada prost dan v službi, ki ga plača zdravstvena zavarovalnica.
Če imate dolge, zdrave in kemično neobremenjene lase, jih lahko darujete za izdelavo lasulj ali lasnih vložkov za tiste, ki so ostali brez las zaradi bolezni. Običajno izpadejo lasje bolnikom, ki se zdravijo s pomočjo kemoterapij.
Ena najvišjih oblik pomoči sočloveku je darovanje organov. Nekatere lahko darujemo že v času življenja, z darovanjem organov po smrti, pa lahko rešimo kar več življenj hkrati in tako na nek način podaljšamo naše tuzemsko bivanje.
Čas
Časa dandanes skorajda nihče nima odveč, zato morda ne bi smel biti omenjen v tem prispevku, pa vendar. Morda se pa vseeno pri kom najde urca, ki jo lahko nekomu pokloni. Morda svojim bližnjim ali pa nekomu, ki ga sploh še ne pozna. Veliko je organizacij, kjer so zelo veseli prostovoljcev. Če lahko daruješ vsaj malo svojega časa ugotoviš, da v resnici veliko več dobiš, kot žrtvuješ.
