Zakon privlačnosti je vseprisoten
Zakon privlačnosti je eden temeljnih zakonov vesolja. Ni važno, ali verjamete vanj ali ne, vedno je prisoten in vedno naj bi deloval. Deluje po principu podobno privlači podobno ali, drugače rečeno, na kar se osredotočate, to privlačite. Poleg drugih univerzalnih zakonov (zakon misli, zakon karme, zakon vzroka in posledice …), je zakon privlačnosti zadnja leta še posebej aktualna in vroča tema. Napisanih je bilo že nešteto knjig, začenši z verjetno najbolj poznano The secret (Skrivnost) pisateljice Rhonde Byrne.
Kako deluje?
Če sem kaj poučnega potegnila iz teh knjig, je to, da vedno, ko sem govorila ne bom, nočem, nikoli, vedno se je udejanjilo ravno to, čemur sem posvečala pozornost. Pa sem se spraševala, zakaj? Zakaj se nekaj uresniči, če tega nočem? Sila preprosto – zato, ker ni pomembno ali si nekaj želite ali ne, dejstvo je, da se na to osredotočate. In po vesoljni sili privlačnosti to tudi privabljate v svoje življenje. Knjig, na primer, nikoli nisem marala brati, še več, imela sem velik odpor do tega. Zadnja leta pa jih berem kot za stavo in celo uživam v tem. Kar naenkrat mi je postalo jasno marsikaj. Poslušam negativne novice, berem negativnosti na multimedijskih portalih, kritiziram druge, sem pesimistična in tako naprej – kako naj ob vsem tem pričakujem, da bom potemtakem privabljala v svoje življenje pozitivne ljudi, ugodne okoliščine in vse, kar me bo naredilo zadovoljno? Težko.
Svetla lučka se je prižgala v moji glavi in tako sem začela s čiščenjem svojega mentalnega »podstrešja«. Vse negativne misli, novice v medijih, okoliščine in ljudi, ki mi ne vzbujajo dobrega občutka, sem odstranila in se poslovila od njih. Res je, da niso vsi dnevi rožnati in kdaj pa kdaj seveda enostavno ne morem mimo tega, da ne bi bila slabe volje, pa vendar sem veliko naredila samo s tem, da večino časa razmišljam o stvareh, ki me veselijo, o vedrih stvareh in takih, ki jih rada počnem, tudi če so to le malenkosti. Tako preprosto je to.
Zakon privlačnosti je vseprisoten
Pravzaprav ves čas uporabljamo zakon privlačnosti, samo se tega večino časa ne zavedamo. Na primer, sedite v šolski klopi in profesor začne ustno spraševati. Upate seveda, da si bo izbral drugo žrtev in temu posvečate pozornost. Ampak s tem, ko upate, da ne boste VI vprašani, se zgodi ravno obratno. Po vsej verjetnosti boste vprašani, saj se niste ta trenutek osredotočali na misel o tropski plaži in nori zabavi, temveč na strah pred tem, da boste vprašani. In seveda, ničkolikokrat sem tudi jaz na takšen, morda malenkosten način, pritegnila to, kar si nisem želela v danem trenutku.
Poleg tega na kar mislite in čemur posvečate pozornost pa na silo privlaka vpliva tudi čustvena vpletenost. Neke stvari si lahko želimo ali ne želimo in v to vpletamo čustva, na primer močno vznesenost in veselje ali pa jezo in strah. Na tej stopnji se vse samo pospeši in tako še hitreje privlačimo določene stvari. Včasih sem se z vso močjo osredotočala na to, da me moti določen karakter pri osebah in da nočem takih ljudi v bližini. Kaj se je zgodilo? Ravno take ljudi sem privlačila. Končno pa sem prišla do tega, da so misli vse – kar mislimo, na kar se osredotočamo – to ustvarjamo in to se veča. Star slovenski pregovor lepo pravi »kar seješ, to žanješ«.
Zakaj pa zakon privlačnosti ne deluje vedno?
Spomnim se odlomka iz filma Jej, moli, ljubi (Eat, pray, love), kjer Julia Roberts pove zgodbo o možu, ki si je obupno želel zadeti na loteriji. Pa je vedno znova ponavljal: »Naj zadenem na loteriji, naj že zadenem, bog.«, in ker je postal nadležen, mu je bog odgovoril: »Kupi vendar loterijski listek!«. Tako to gre. Iz nič ni nič. Samo reči, vesolje, prinesi mi kup denarja, idealnega partnerja, potovanja, boljšo službo, novo stanovanje, nov avto, boljše medsebojne odnose in tako naprej, ne bo obrodilo sadov. Potrebno je delovati in začeti delati na tem, kar si želite. Torej, če želite, da so ljudje prijazni do vas, morate tudi sami biti prijazni. Če si želite potovati v neko državo, ne bo zadosti samo podrgniti po čudežni svetilki in Aladin vam bo izpolnil željo in že boste tam. Žal takih čudežnih moči (še) nimamo. Za začetek lahko malo poizveste o tej državi, si ogledate slike, pogledate za najboljši možni način, kako priti do tja in tako naprej. Na ta način spravite stvari v pogon, ne pa da samo pasivno čakate, kajti čakate lahko dolgo, medtem ko življenje veselo polzi mimo vas.
Drugi razlog, zakaj zakon privlačnosti ne deluje vedno, pa je to, da se naše želje in hotenja ne ujemajo z našo podzavestjo. Ne vibrirajo z njo. Zavestno si želimo nekaj, kar pa si nezavedno morda niti ne želimo. Torej se naše želje ne skladajo z našim notranjim jazom. Ugotoviti, kaj si želi naš notranji jaz, pa je vsekakor težja naloga.
Najmanj, kar lahko naredimo za izboljšanje situacije na kateremkoli področju, je, da se pričnemo zavestno osredotočati le na stvari, ki so nam prijetne in ob katerih se dobro počutimo, ter da opustimo misli, ki vsebujejo besede nikoli, ne bom, nočem, ne maram in podobno.