Odporni na stres

Med prebiranjem oglasov za zaposlitev naletim na eno izmed absurdnih zahtev nekega delodajalca, in sicer »odporni na stres«. Ker je bil oglas objavljen s strani ene izmed kadrovskih agencij je nemogoče preveriti kaj točno ta delodajalec s to zahtevo pričakuje. Ali je morda odkril cepivo proti stresu, morda zdravilo ali pa bo potencialnemu zaposlencu vgradil čip, s katerim bo lahko nadziral kdaj in zakaj je pod stresom? Tega najbrž ne bomo nikoli izvedeli, je pa zanimivo brati kaj vse se danes zahteva od iskalcev zaposlitve.

No, pa si najprej poglejmo to sodobno tegobo, ki ji pravimo stres. Na splošno gledano je stres odziv človeškega telesa na bodisi fizične ali čustvene dražljaje  ter lahko ogroža tako naše telesno kot duševno zdravje. Dejstvo je, da različni ljudje različno reagirajo na stres, torej nekateri prenesejo več napora kot drugi. Pa vendar se osredotočimo na omenjeno ciljno skupino, torej iskalce zaposlitve, ki bi morali biti danes po pričakovanjih potencialnih delodajalcev odporni na stres. Ali ni dovolj stresen že podatek Statističnega urada RS, da je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji v mesecu januarju 2014 14,2-odstotna in da število registriranih brezposelnih oseb še narašča. Ali ni dovolj stresen podatek, da je trenutno razmerje prosta delovna mesta proti iskalcem zaposlitve približno 1:133, seveda ob upoštevanju, da gre za registrirane iskalce zaposlitve, za kakršnokoli delovno mesto, katerikoli poklic, katerokoli stopnjo izobrazbe, kjerkoli v Sloveniji. Ali ni dovolj stresen podatek, da se na prosto delovno mesto, npr. na področju administracije, prijavi tudi več kot 500 kandidatov. In še bi lahko naštevali kaj vse je stresno za iskalce zaposlitve, ki brezupno tavajo v labirintu brezposelnosti, životarjenja, pripravljeni sprejeti še tako nemogoče pogoje in ki se jim dostikrat razblinijo pričakovanja zaradi objav prostih delovnih mest, za katera imajo delodajalci že vnaprej izbranega kandidata. Pri tem pa si lahko samo predstavljate v kakšni brezupni situaciji so šele najbolj ranljive skupine brezposelnih kot so npr. invalidi, starejši od 50 let, tisti ki nimajo niti enega dneva delovne dobe kje šele izkušnje za točno določeno delovno mesto. In kaj poreče na vse to država, ja nič, vseeno ji je, ona samo obljublja in obljublja, deli sredstva brez pravega nadzora in se sama izgublja. S svojim malomarnim načinom ljudi na nek način sili v samozaposlovanje, zaposlovanje preko kadrovskih agencij ter spodbuja tako delo na črno kot tudi zaposlovanje na kratek rok, ker drugače pač ne gre, saj imajo »ta glavno« delodajalci, ki poberejo denar za tisto minimalno obdobje, za katero so se obvezali, da bodo nekoga zaposlili, po izteku le tega pa te vržejo na cesto. Zakaj pa ne, saj se po določenem času spet lahko prijavijo v kak drug program, preko katerega bodo spet pobrali sredstva za brezposelno osebo, katero tako ali tako nimajo namena zaposliti za nedoločen čas. Skratka delodajalci, med katerimi so tudi tista podjetja, katerih zasnova je sociala in zaščita najbolj ranljivih skupin, znajo danes spretno izkoristiti dane možnosti nad katerimi država nima oziroma ne želi imeti nadzora. Pri tem naj na podlagi lastnih izkušenj omenim še to, da ob sklenitvi novega delovnega razmerja delodajalci z novo zaposlenimi niso več pripravljeni deliti znanja, ti dajati podpore in te uvajati, vse je po sistemu do-it-yourself, poišči rešitev kako si boš sam zaslužil plačo, sicer lahko greš, saj jih za tabo stoji še najmanj 500.

In kako bi lahko človek pri vsem tem ostal ali postal odporen na stres. Kot že omenjeno ima kateri delodajalec morda cepivo ali pa pozna način kako odpraviti ta nadležen dejavnik, ki nažira cel svet. Kdo ve, morda bi bil razvoj takšnega zdravila največje odkritje po penicilinu, s prodajo katerega bi lahko obogatel, po vsem svetu postavili na tisoče podjetij in ustvarili na tisoče novih delovnih mest. Verjemite, vsak bi bil pripravljen plačati za tako zdravilo, saj bi si vendarle vsi želeli biti odporni na stres.

RS