Za srečo je treba potrpeti … ja pa kaj še!

Za srečo je potrebno potrpeti, večkrat kdo omeni znan pregovor. Vendar pa, se kdaj sploh vprašamo, kaj za tem stavkom zares stoji in koliko nesmislov pravzaprav nosi v sebi?

Tudi sama sem se včasih ravnala po tem pregovoru in se z njim tolažila, ko mi v življenju ni šlo ravno gladko. Te miselnosti, da je zmeraj potrebno potrpeti, ker bo potem boljše, sem se zavedala, ko me je skrbnica študentskega doma, kjer sem pred leti nekaj časa živela, spraševala o tem zakaj s sestro nisva prišli povedati, da je v kopalnici vseskozi malce točila voda. To mi je dalo za misliti. Saj res! Na to v svoji ponižni drži, da je potrebno pač potrpeti, sploh pomislili nisva.

Zaskrbljujoče je bilo dejstvo, da sem podobno počela povsod v življenju! Enkrat sem se tega naučila in potem nisem ničesar spremenila. V drži, da se bodo stvari že rešile same po sebi, sem vztrajala v vlogi žrtve. Vse to je prihajalo iz istega naslova, da je potrebno potrpeti.

Toda zakaj bi kdorkoli moral zmeraj oziroma sploh trpeti, zato, da bi bil »nekega« dne srečen? Od kod prihaja ta sprevržen način razmišljanja, ki je podoben sadomazohističnemu? Trpeti zaradi česa? Zaradi omejujočih prepričanj, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, ljudi, ki jim verjamejo? Trpeti zaradi »hudih grehov«, ki jih morebiti naredimo?!

Večkrat se niti ne zavedamo, da živimo po programih, ki so popolnoma trapasti in nam otežujejo življenje.

Najbolj v nebo vpijajoči stavki, ki so popolnoma kontradiktorni s tem, kar si res želimo, so na primer naslednji: za srečo je potrebno potrpeti, življenje je težko, potrpi in se zadovolji s tem, ker drugega mogoče sploh ne dobiš, če želiš kaj imeti, je potrebno garati in tako naprej. Toda s tovrstnimi dnevnimi afirmacijami kvečjemu delamo ravno tisto, kar govorimo, mislimo pa, da bomo dobili nekaj povsem drugačnega – boljšega.

Toda vse na kar se osredotočamo, raste in ekspanzira. Torej, če se osredotočamo na trpljenje bomo naposled imeli le še več trpljenja, ne pa sreče ali česa podobnega. Če se osredotočamo na to, da je življenje težko, tudi zares bo težko, ker ne bomo videli ničesar drugega kot pa težine. Če pa najdemo v vsakodnevnih stvareh žarke sreče, zadovoljstva in radosti, četudi jih kdaj prekrivajo sivi, kopasti oblaki, pa se bodo tudi ti žarki razkropili in nenadoma osvetlili vso okolico in predvsem nas same. Potem je tega slednjega, iz dneva v dan več.

Stavki, ki so nabiti z nizko vibracijo in ob katerih občutimo zgolj odpor in nejevoljo, ustvarjajo zgolj vdanost in kvečjemu depresivno stanje, ker smo mnenja, da stvari tako ali tako ne moremo spremeniti. Pa je to res? Seveda ne, vendar je potrebno najprej spremeniti svoja prepričanja.

Miselnost, ki je vkopana v nas same, lahko vidimo že tako, da se kakšen teden opazujemo kakšne stavke uporabljamo. Tiste katere uporabljamo večkrat, tvorijo naša prepričanja o sebi, svetu in drugih. Če niso ravno pozitivno obarvana in spodbudno naravnana, se to odraža tudi v našem življenju, tako kot vse drugo.

Če želite vedeti, koliko vam koristijo vaša miselna prepričanja in pregovori, ki jih uporabljate v vsakodnevnem življenju, se opazujte in si zapišite tisto, kar večkrat ponovite. Ker to potem povsem drži, za vas, pa naj bo »dobro« ali »slabo«.

Pa še za konec, če sem že ravno pričela pri sreči, naj tudi končam pri sreči. Sreča je naravno stanje vseh ljudi, le da v vsakodnevnem bezljanju in norenju sem ter tja, na to kar malce pozabimo, ker mislimo, da bo prišla tedaj, ko bomo naredili še nekaj več, boljše in mogoče še malce potrpeli?! Toda to ni res. Sreča je že tukaj, samo vrata ji je potrebno odpreti in dovoliti, da vstopi.