Ideja za izlet: San Marino

Republika San Marino je s svojimi pičlimi 61 kvadratnimi kilometri popolnoma neodvisna, s svojo vlado in zakoni, čeprav je v celoti obkrožena z Italijo. Ena najmanjših držav in najstarejša suverena država na svetu izhaja iz 4. stoletja. Je tudi edina državica, ki je preživela dni italijanske renesanse. Že v 14. in 15. stoletju je bila Italija razdeljena na mestne državice – t.i. območja, ki obkrožajo pomembna mesta. Državicam kot so Benetke, Firence in Milano so običajno vladale močne in bogate družine. Kljub kasnejšim propadom močnih mestnih držav, San Marino ohranja svojo neodvisnost.

Mesto na vrhu gore

Estetska lepota San Marina se ujema z njegovo zanimivo zgodbo. Središče in glavno mesto republike (Città di San Marino) je bilo zgrajeno kot utrdba na vrhu gore Mount Titano, ki je del Apeninskega gorskega območja. Mesto je obdano s kamnitimi zidovi in zaprto za promet, poleg tega pa tudi del UNESCO-ve svetovne dediščine. Očarljiva arhitektura od 14. do 16. stoletja, neoklasična bazilika in tri utrdbe dokazujejo odpornost in neodvisnost države.

Kako do San Marina?

V San Marino je najlažje priti iz Italije, vendar za razliko od večine Evrope prevoz z vlakom ni mogoč. Med drugo svetovno vojno je bila proga bombardirana in nikoli popolnoma obnovljena. Dostop do mesta je tako možen samo z avtom ali avtobusom.

Veliko ljudi obisk San Marina kombinira z obiskom Bologne, midve s sestro sva ga kombinirali z obiskom Riminija, kjer sva bivali tri noči. San Marino je odlična ideja za enodnevni izlet, tudi avtobusna povezava iz Riminija je odlično urejena. Bonelli Bus št. 72 vozi iz Riminija v San Marino vsak dan, večkrat na dan – najbolje, da si tukaj pogledate vozni red.

Cena enosmerne vozovnice znaša 5€, povratne pa 10€. Avtobusna postaja se nahaja nasproti železniške postaje v Riminiju, vse je lepo označeno in res ne morete zgrešiti. Vozovnice morate kupiti prej in sicer v bližnji trafiki poleg Burger Kinga.

Edino kar imam za pripomniti je to, da se ljudje res ne znajo obnašati…vsi smo lepo čakali v vrsti na avtobus, ampak ko je le ta pripeljal na postajo, so se zapodili tako, kot da bi bil konec sveta. Že takoj vam povem, da se vam ni treba nič grebsti, ker je bilo prostora in avtobusov dovolj. Napolnili so dva avtobusa in ko so videli, da nas je veliko, so pripeljali še tretjega. Tako da brez skrbi, na postaji ne boste ostali. Vožnja je trajala 50 minut in proti koncu nama je bilo že kar malo slabo, saj smo se vozili po kar hribovitem svetu.

Seveda lahko v San Marino pridete tudi z avtom, zunaj mestnega obzidja se nahaja več parkirišč. Seznam parkirišč in zemljevid najdete tukaj.

Z nekaterih parkirišč vozi tudi shuttle bus v mesto. Iz mesta Borgo Maggiore na vrh griča vozi tudi žičnica (povratna vozovnica 4,50 €).

Kaj si ogledati v San Marinu?

Ulice San Marina

Mesto je najbolje raziskati peš, saj je center zaprt za promet in rezerviran za pešce – kontrolorji ves čas nadzirajo promet. Vzemite si čas, se po poti ustavite in uživajte v vsem, kar mesto ponuja! San Marino je prepleten z ozkimi ulicami, kamor koli boste zavili, boste kaj zanimivega videli. Nemogoče se je izgubiti, saj vsaka ulica nekam pelje… so pa številne ulice precej strme, tako da priporočam dobro obutev. V nadaljevanju pa nekaj najpomembnejših kotičkov, ki jih v San Marinu res ne smete zgrešiti!

Z avtobusnega postajališča sva se povzpeli po stopnišču Scala del Campo della Porta, mimo Muzeja mučenja (Museo della Tortura di San Marino) in cerkve Chiesa di San Francesco.

Kmalu sva prispeli do finančne ustanove Cassa di Risparmio, ki deluje kot maloprodajna in poslovna banka za državljane San Marina.

Tu sva zavili desno, na ulico Via Donna Felicissima in se počasi začeli vzpenjati do prvega stolpa Torre Guaita. V tem času je tu potekal tudi San Marino Comics, kar je bilo še dodatno doživetje (to je tudi razlog, zakaj so na nekaterih mojih fotografijah čudni stvori). Polno je bilo stojnic z najrazličnejšimi stripi, drugimi predmeti slavnih junakov… ljudje so se po ulicah sprehajali oblečeni v svoje najljubše super junake.

Ulice so prava paša za oči in že same po sebi prava atrakcija. Našli boste trgovinice z najrazličnejšimi spominki, nakitom, torbicami, usnjenimi jaknami… vsega je dovolj.

Mogoče je bilo kupiti tudi zbirke kovancev iz različnih držav (tudi Slovenije) – za kovance v vrednosti 3€ je bilo treba plačati 5€!

Povsod so prodajali tudi gore parfumov! Tako da dišali boste tudi.

Veliko je malih bifejev in gostilnic, kjer se da osvežiti s hladno pijačo ali sladoledom. Lačni tudi ne boste, lahko si privoščite bolj obilno kosilo, midve sva nekje po poti kupili kos pice za 2€.

Trije stolpi

Trdnjava s tremi stolpi na gori Mount Titano je bila zgrajena v 13. stoletju in daje San Marinu res prepoznavno podobo. Ob tej čudoviti pojavi vam bo zastal dih. Stolpi so med seboj povezani s potmi, ki potekajo po celotnem gorskem grebenu.

Vsi trije stolpi imajo pentagonalni tloris – dva sta se do 70-ih let še uporabljala za zaporne kazni in sta danes preurejena v muzej, tretji pa je izoliran od drugih dveh in javnosti ni dostopen. Mesto je polno pravljičnih kamnitih gradov in stavb, na jasen dan pa se vidi celo do Jadranskega morja.

Najprej sva se povzpeli do prvega stolpa, Torre Guaita (Rocca Guaita oz. Castello della Guaita). Zgrajen je bil v 10. stoletju, neposredno na skali brez temeljev, ter bil v preteklosti večkrat okrepljen. Izgleda kot naravnost iz kakšne pravljice o srednjeveških vitezih in zmajih.

V drugi polovici 15. stoletja je bil stolp popolnoma obnovljen, v 16. stoletju pa pokrit s poševno streho. V preteklosti se je prebivalstvo San Marina ob obleganjih zateklo v ta stolp, tako da je zaščiten je z dvojnimi stenami. Nekateri deli stolpa so se še do oktobra 1970 uporabljali za zaporne kazni. Nad vhodom se nahaja kamnit baročni grb iz 17. stoletja, ki je pred tem stal na Palazzo Pubblico. Na dvorišču lahko vidite tudi nekaj kosov topništva iz druge svetovne vojne – dva topa sta bila darilo Vittoria Emanuela, danes pa iz njiju streljajo med narodnimi svečanostmi.

Našli sva tudi zelo lep razgled na oba stolpa – nedaleč stran se je nahajal zid s stopnicami na katerega sva splezali in posneli res čudovite fotografije. Le redki so se opogumili in splezali nanj. Nama je sledil le en gospod, ki mi je zaželel ”gesundheit”, ko sem kihnila – ker sem bila na izletu navajena italijanščine sem rabila trenutek za premislek, preden sem mu odgovorila ”danke”.

Zid se nadaljuje naprej navzdol, kjer sva našli tudi lepo urejen brezplačen WC v skali in prelep pogled skozi lino. Drugače je bilo po San Marinu polno javnih stranišč, za katera je bilo potrebno plačati 0,50 € (kar tudi ni tako zelo veliko).

Spustili sva se v greben in sprehodili do drugega stolpa, ki stoji na najvišji točki Mount Titano (756 m.n.m.) – Seconda Torre (Cesta oz. Fratta). Zgrajen je bil konec 11. stoletja, v njem so stanovali varuhi utrdbe, prav tako so bile tu tudi zaporniške celice.

Konec 16. stoletja stolp ni bil več strateškega pomena in se je zrušil. Leta 1930 so zgradili železniško povezavo Rimini – San Marino in z namenom spodbuditve turizma obnovili srednjeveške spomenike (tudi ta stolp). Danes se v stolpu nahaja Muzej arhaičnega orožja, ki vsebuje približno 535 kosov. Med njimi so sulice, kopja, strelno orožje, loki, puščice, oklepi, ki segajo v različna obdobja od srednjega veka do konca 1800. Preostanek zbirke (več kot 1550 kosov) si je mogoče ogledati v vasici Borgo Maggiore.

Več informacij o stolpih (predvsem odpiralni čas in vstopnine) lahko najdete tukaj. Kupijo se lahko vstopnice za posamezen stolp, ali pa kombinirana vstopnica za oba skupaj.

Po poti je bilo spet polno stojnic, barov in gostilnic. Na večih mestih sva našli pipe, iz katerih se je dalo natočiti pitno vodo. To je bilo v tem vročem poletnem dnevu res super! Sva pa naleteli na par rojev majhnih mušic, ki so se kar lepile na naju… tako da tukaj sva se jim potem malo izogibale (še dobro da sva ob povratku iz San Marina takoj skočili v morje).

Odsek zidu, ki se razteza od drugega stolpa do parkirišča (antične jame), pripada ostankom drugega zidu iz 13. stoletja. Mesto San Marino je bilo utrjeno s tremi zidovi, zgrajenimi v treh različnih obdobjih. Večinoma so bili ti zidovi kasneje porušeni, da bi omogočili širitev mesta.

Kot že prej rečeno, tretji stolp Montale (Terza Torre) ni dostopen javnosti. Zgrajen je bil konec 13. stoletja in je najmanjši stolp, ki je imel v obrambnih namenih strateško vlogo (ima najboljšo razgledno pozicijo). Trdnjava je bila nazadnje obnovljena leta 1935, obkrožena pa je s starodavnimi skalami – le te so razporejene tako, da tvorijo primitivno strukturo stene. V notranjosti se nahaja 8 m globok zapor, imenovan ”dno stolpa”.

Basilica di San Marino

Pot sva nadaljevali po čudovitih ulicah in kmalu prišli do neoklasične bazilike, zgrajene  v začetku 19. stoletja. Zgrajena je na temeljih romanske cerkve iz 4. stoletja, ki je bila posvečena San Marinu (sv. Marinus). Gre za glavno cerkev v San Marinu, ki je zaradi svoje rimske arhitekture, predvsem korintskih stebrov spredaj, ločena od drugih stavb. Nad vhodnimi vrati je viden tudi grb Republike San Marino.

V tej vročini se nama je sladoled že kar kazal pred očmi. Privoščili sva si ta prekrasen ”lubenica sladoled”, gostilničar pa naju je pozdravljal z ”dober dan”, ko sva mu povedali od kod prihajava.

Sedaj sva bili že čisto na drugem delu mesta. Na Contrada del Pianello naju je pričakal spomenik Monumento a Bartolomeo Borghesi, posvečen italijanskemu starinarju, ki je bil ključna oseba pri ustanovitvi znanosti o numizmatiki.

Vsekakor se morate ustaviti na tej razgledni ploščadi, od koder se vidi daleč naokoli.

Tukaj boste našli tudi postajo žičnice, ki vozi v mesto Borgo Maggiore. Na tej postaji sem videla, da se da kupiti zemljevid mesta za 2€ – pojdite raje v turistično informativni center čisto zraven, kjer ga boste dobili zastonj.

Lahko se ustavite tudi v restavraciji Hotel Bellavista, ki se nahaja na eni najvišjih točk San Marina, s pogledom na Cava dei Balestrieri.

Cava dei Balestrieri je ogromna luknja tik ob obzidju, ki je nastala ob izkopavanju kamnov za rekonstrukcijo palače Palazzo Pubblico. Luknja se danes uporablja kot območje usposabljanja lokostrelcev.

Na poti do Piazza della Liberta sva šli mimo številnih stojnic, ki so bile del dogodka San Marino Comics. Veliko zanimivega je bilo za videti! Lahko bi kupili cel viteški oklep za 200€.

Piazza della Liberta (Trg svobode)

Trg svobode je bil nekdaj epicenter političnega življenja v San Marinu. V središču ga krasi kip svobode, ki gleda na hribe spodaj. Tu se lahko ustavite tudi v kakšnem od številnih barov in kavarn, ki gledajo na trg.

Poleti si lahko na trgu ogledate tudi menjavo straže, ki od junija do sredine septembra poteka večkrat dnevno. Stražarji (Guardie di Rocca) so oblečeni v edinstveno bordo in temno zeleno uniformo, ter klobuke z rdečim cofom.

Palazzo Pubblico

Na eni strani Trga svobode se nahaja palača Palazzo Pubblico, zgrajena v poznem 19. stoletju iz kamna pridobljenega na Mount Titano. Neogotska palača je osrednja lokacija vseh uradnih zadev, vključno s parlamentom – je tudi mestna hiša in uradna vladna stavba. Njena fasada je okrašena z grbom republike in štirih občin. Nahaja se tik ob mestnem obzidju, zajema pa tudi stražne stolpe, ki so bili včasih del nočne obrambe.

Na drugi strani trga stoji Parva Domus Comunis oz. Casa Piccola del Comune. Le ta je bila nekdaj lokacija nekdanje poštne uprave in tudi mestna ura, vendar pa je bilo vse skupaj kasneje preseljeno v Palazzo Pubblico.

Sledil je še sprehod skozi vrt Giardino dei Liburni s čudovito fontano, kjer je bil prav tako sejem v sklopu San Marino Comics.

Dalo se je kupiti najrazličnejše zanimive stvari, delali so henna tatuje, izumitelji so predstavljali nove družabne igre itd.

Nad vrtom stoji Galerija modernih umetnosti (Galleria Nazionale d’Arte Moderna e Contemporanea).

Za ogled San Marina imate en dan čisto dovolj časa. Midve sva se ob 16h že odpravili nazaj v Rimini…kjer sva uživali v skakanju v valove, lubenici in mrzli pijači!