Vzgoja in starševstvo
Definicija besede vzgoja
Vzgoja je definirana, kot namerno delovanje neke odrasle osebe na drugo – običajno govorimo tukaj o otrocih in mladostnikih. Gre predvsem za odnose med starši in otroci in seveda med učitelji in učenci. V primeru, ko govorimo o vzgoji otroka je mišljen pozitiven pristop in spodbuden odnost iz strani prvega do drugega. V slovenskem jezika uporabljamo tudi pojem »slaba vzgoja«, ki pa govori o negativnem vplivu v odnosu močnejšega (starši, učitelji) do šibkejšega (otrok, učenec). O slabi vzgoji govorimo takrat, ko gre za zaviranje optimalnega razvoja otroka.
Starševstvo
Od trenutka, ko v porodni sobi dobimo v naročje malo štručko postanemo starši. Postati in biti starš je najbolj zahtevna naloga s katero se srečamo v življenju. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Na »delovnem mestu« ne obstaja dopustov in bolniških. Vsi, ki smo vstopili v vlogo staršev lahko rečemo, da se soočamo z raznimi izzivi in težavami. Pridejo dnevi, ko je lahko zelo naporno. Predvsem pa si moramo zapomniti, da je to delo tudi edino, ki je najlepše poplačano. Otroci nam vsak dan polepšajo s svojo dobro voljo, smehom in brezpogojno ljubeznijo. Načeloma se za starševstvo odločimo takrat, ko smo pripravljeni na to vlogo. Marsikdo se skupaj s partnerjem odloči za naraščaj predhodno, nekatere pa sama nosečnost tudi preseneti. Med samo nosečnostjo pa se seveda imamo čas navaditi in pripraviti na nalogo starša. Kljub temu ali je bil vstop v starševstvo načrtovan ali ne, večina staršev nikoli ne obžaluje, da so se odločili za to vlogo.
Vzgoja otroka
Na temo vzgoje otrok je napisanih že vrsto člankov in priročnikov iz strani strokovnjakov in laikov. Marsikdo se na novo vlogo že v naprej pripravi tako, da si kupi ali izposodi priročnike o vzgoji otrok. Vsak, ki ima dostop do interneta si lahko o vzgoji prebere tudi razne forume. Tam so starši, ki si med seboj ponujajo pomoč in podporo. Danes imamo res veliko opcij kamor se lahko obrnemo po nasvet. Seveda pa bomo raznih nasvetov o vzgoji deležni tudi takrat, ko jih ne bomo iskali. Predvsem ne smemo biti presenečeni, ko nam bodo razni »veterani starševstva« že hitro podajali nasvete in predloge, kako vzgajati svoje otroke pa če nasvete želimo ali ne. Nekateri novopečeni starši se na podlagi izkušenj svojih starejših najraje obrnejo k njim po nasvete. Spet drugi se raje obrnejo po nasvete k svojim vrstnikom, ki so istočasno v vlogi mladih staršev. Sama sem mnenja, da se mora vsak starš, kar se vzgoje lastnih otrok tiče zanašati na svoje občutke. Sami smo tisti, ki smo odgovorni za vzgojo svojega otroka in tudi največji vzorniki svojim otrokom. Vsaj v prvih odločilnih letih otrokovega življenja starši igramo glavno vlogo pri vzgoji. Kasneje, če se tako odločimo in imamo možnost se otroci lahko vključijo v vrtec, ki je tudi prva ustanova, ki pripomore k razvoju in dodatni pomoči pri vzgoji otrok. Ravno tako se otroci z leti vedno več vključujejo v razne druge dejavnosti v vrtcu, šoli in drugje, kjer je marsikaj močan dejavnik, ki vpliva na razvoj osebnosti in vzgoji. Otrokom postavimo določene meje kaj lahko in česa se ne sme, saj tako otroci tudi boljše funkcionirajo. Vsaj prva leta je priporočeno, da se držimo določenih dnevnih rutin in urnikov, ki pripomorejo k lažji vzgoji in otrokovemu dojemanju. Z rutinami lažje sprejemajo dnevne dejavnosti saj vedo, kaj jih z rutinami čaka in se lažje soočijo z določenimi »opravki«, kot je dnevni počitek in spanje.
Sama sem mama triletnemu škratku in osebno menim, da je treba v vzgoji in starševstu predvsem uživati skupaj z otrokom. Saj se bomo s takim pristopom vsi marsikaj naučili, tako naši otroci, kot tudi mi.
