Jama Br 2

Podzemni biseri brega

Najlepša jama Istrske Slovenije

V podnožju z bršljanom zaraščene stene nad vasjo Brežec je vhod v jamo Br 2. Tako so jo pred četrt stoletja poimenovali člani Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta, ki so izdelali tudi njen načrt. S pomočjo alpinističnega znanja najprej preplezamo 12 m visok kamin. Na njegovem vrhu se stlačimo skozi okoli pol metra velik prehod v sigi v 4 m dolgo dvorano s številnimi kapniki. Umetno razširjen prehod med njimi vodi v 10 m dolg in do 5 m visok prostor. Tudi tu je dno zakapano, iz sten izraščajo heliktiti, kapniške oblike, ki “ne upoštevajo” gravitacije. Številni podrti kapniki pričajo, da so ga večkrat obiskali vandali.

Svetloba preseva skozi pasove kapniških zaves z različno mineralno
sestavo, zaradi česar Američani tem oblikam pravijo “bacon”, slanina

Ozka špranja v steni se prevesi v 10 m globoko stopnjo. Razpadli vrh mogočnega stalagmita omogoča spust v naslednje, 25 m globoko zvonasto brezno. Dno s premerom okoli 20 m prekrivajo s stropa odkrušene skale preraščene s cipresastimi stalagmiti. Med njimi sestopimo v okoli 80 m dolg, 3 m visok in do 10 m širok rov, ki se pod naklonom okoli 300 stopnjah do nekdanje velike kapniške ponvice. S stropa visijo nizi prosojnih kapniških zaves kot velike “fete” slanine. Na policah je več bazenčkov kapnice s kristalastimi robovi. Ob njih so nizi stalagmitov. Po lepoti izstopa tisti, ki so ga raziskovalci poimenovali “Popo’ lulek”. Poudarja ga še nenavadno oblikovan stalaktit nad njim.

Stalagmit, ki so ga poimenovali raziskovalci, zaradi njegove in oblike
stalaktita nad njim, “Popo’ lulek”. Svetlika se, ker ga gradi islandski dvolomec

Skoraj 200 m dolga in 60 m globoka jama je nekdanji izvir vokliškega tipa, tj. da je voda tekla navzgor po stiku med neprepustnimi menjujočimi se plastmi peščenjaka in laporja v podlagi in apnencem. To se še sedaj dogaja v Osapski jami. Dokaz za to so tudi kremenovi prodniki v njenem sklepnem delu.

Fosilni rov dosežemo skozi niz, z boka odprtih kaminov. Deževnica jih je izdolbla vsaj v predzadnji medledeni dobi. Sedaj kisle padavine “vrtajo” stalagmite, na kar nakazujejo številne luknje v njih.

Na dnu brezna je najti več kosti, verjetno od netopirjev

Jamo Br 2 lahko postavimo med najlepše v Istrski Sloveniji, zaradi njenega sklepnega dela. Na srečo je težko dostopen, kar ga je doslej obvarovalo pred huligani. Za upati je, da bosta občinska uprava in Ministrstvo za okolje in kmetijstvo našli nekaj sto eurov za postavitev vrat, ki bi ta podzemni dragulj ohranila vnukom.