Pelargonija je ena najstarejših okenskih in balkonskih rastlin. Desetletja je veljala za eno najbolj priljubljenih rastlin za krašenje okenskih polic in balkonov. Priljubljena je predvsem zaradi dolgotrajnega in nepretrganega cvetenja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Že naše babice in prababice so poznale to nezahtevno lepotico, vrsto pelargonije roženkravt. Roženkravt je rasel pri vsaki slovenski hiši. S svojim vonjem je odganjal mrčes.

Zadnje čase pelargonije izpodrivajo razne novosti, ki pa nas velikokrat razočarajo. Mnoge so namreč zelo zahtevne. Potrebujejo veliko vode in hranil, kar pomeni veliko našega časa in denarja. V sušnih poletjih z visokimi temperaturami je pelargonija najboljša izbira za okrasitev balkonov in okenskih polic, saj nas bo kljub težkim pogojem razveseljevala z bujnim cvetenjem. Dobro namreč prenaša vroče poletne temperature in preživi tudi ob malo manj rednem zalivanju.

Obstaja torej veliko razlogov, da je pelargonija najbolj prodajana balkonska roža. Sadimo jo za okras balkonov, okenskih polic in visečih košar, lepa je pa tudi kot obešanka ali visoko deblo. Uporabljamo jo tudi za zasaditve robov visokih gred, teras, parkov in kot sobno lončnico.

Poznamo že več kot 250 vrst pelargonij. Večina med njimi jih izvira iz jugozahodne Afrike, prihajajo pa tudi iz Avstralije, Male Azije in Saudske Arabije. Za nastanek današnjih sort je bilo žlahtniteljem v pomoč le nekaj sort pelargonij. Pelargonija nas s svojimi bogatimi cvetovi razveseljuje na sončnih, senčnih in mešanih legah. Iz domovine je pelargonija navajena višje temperature, zato na sončni legi nekoliko bolj obilno cveti kot drugod.  Po svetu se vsako leto vzgoji več kot deset milijonov teh rastlin, ki razvajajo naše oči vse do pozne jeseni.

Če si želite bujno cvetoče rastline na vašem balkonu in oknih, pa nimate veliko časa zanje, boste verjetno izbirali med nezahtevnimi rastlinami. Pelargonija je zagotovo kraljica med njimi. Poleg tega izjemno lepo diši in odganja žuželke. Obstaja veliko vrst in sort pelargonij. Med njimi boste gotovo našli tudi takšne, ki vas bodo očarale. Morda pa boste kombinirali več različnih sort pelargonij. Pokončne, viseče, polviseče, z različnimi barvami listov in cvetov, skratka za vsak okus. Dobro je vedeti le, da so pelargonije s svetlejšimi listi in cvetovi veliko bolj občutljive od temnejših. Skrb vam bodo te rastlinice poplačale z bogatim cvetenjem, v njihovi lepoti pa boste uživali ne da bi vas ves čas skrbelo za njihovo preživetje.

Vrste pelargonij

Pelargonije imajo pestro obliko rasti ter različne liste in cvetove.

Pokončne (pisanolistne) pelargonije ali zonalke so grmičaste rasti. V višino dosežejo 30-40 cm, obstajajo pa tudi sorte, ki zrasejo 120 cm in več. Če jih pravilno oskrbujemo, nam bodo cvetele skoraj celo leto. Če je dovolj svetlo in toplo, lahko v zaprtem prostoru cvetijo kadarkoli. V rastlinjaku lahko cvetijo devet mesecev na leto. Velik izbor sort navdušuje tako ljubitelje kot gojitelje, saj lahko izbirajo med mnogimi barvnimi odtenki in oblikami cvetov.

Viseče pelargonije – bršljanke imenujemo tudi avstrijke. Ime so dobile po bršljanu podobnih mesnatih listih, ki so v nasprotju z drugimi pelargonijami gladki. Bršljanke močno rastejo in so klasika bujnih balkonskih zasaditev. Čudovite so v visečih posodah in balkonskih koritih.  Njihovi cvetovi se v daljšem deževnem obdobju zlepijo, zato je zanje ugodno pokrito rastišče. Gojimo jih lahko tudi kot sobne rastline. Bršljanke z belimi stebli so veliko bolj upogljive, zato te sadimo na bolj vetrovna mesta.

Angleške, velikocvetne, žlahtne pelargonije ali regalke so bile prvotno sobne rastline. Rastejo kompaktno in pokončno in imajo rade zaščitene lege. Posebnost so njihovi pogosto veliki, lepo vzorčasti cvetovi različnih barv, ki so bolj občutljivi na neugodne vremenske razmere kot ostale pelargonije. Tudi čas cvetenja je krajši kot pri ostalih. Rastlina ima pogosto eno samo mladiko, ki se razrašča v obliki grma.

Dišeče pelargonije ali citronke, med katere sodi tudi dobro znani roženkravt, imajo zelo drobne in enostavne cvetove. Obstajajo številne različice, vsaka različica pa ima svojo aromo – od vrtnice do oreščkov in agrumov in celo čokolade in žvečilnih bombonov. Vonj je najintenzivnejši zjutraj. Dobre so za aromatiziranje jedi in pijač. Zanimivo je, da so dišeči predvsem listi, ne pa cvetovi. Listi so pogosto nakodrani in manjši kot pri ostalih vrstah, cvetovi pa drobni in enostavni. Eterično olje je zelo cenjeno v kozmetiki in parfumeriji.

Nega in oskrba

Sajenje: Pelargonije največkrat sadimo v posode ali korita, nekatere vrste pa lahko sadimo tudi na gredice. Zemljo za sajenje si lahko pripravimo sami iz mešanice vrtne zemlje, mivke in komposta, ali pa kupimo substrat brez šote in dodanih mineralnih gnojil. Če pelargonije sadimo na gredo, jih vkopljemo z lončkom vred. Tako bomo zavrli rast korenin in spodbudili bogato cvetenje.

Zalivanje: Pelargonije so doma iz sušnega področja, zato jim v naših krajih zadošča, da jih zalijemo le dvakrat tedensko. Da ne bi rastlinam zaradi preobilnega zalivanja prehitro začele propadati korenine, prsti v katero boste posadili pelargonije, dodajte nekaj navadne vrtne zemlje. Zalivamo jih v jutranjih urah, ko so temperature še nižje, da rastlina ne doživi temperaturnega šoka. Seveda pa je količina vode odvisna od temperatur, lege, substrata in velikosti posode. Pozimi pelargonije zalivamo le enkrat tedensko.

Gnojenje: Pelargonije so veliki porabniki hranil. Bogato bodo cvetele, če jih boste enkrat tedensko od začetka pomladi do pozne jeseni zalivali z visokokakovostnim gnojilom za cvetoče rastline, najbolje s specialnim gnojilom za pelargonije. Takšno gnojilo ima prilagojeno sestavo hranil in mikrohranil, zato je dognojevanje z njim garancija za bogato cvetenje. Gnojiti jih začnite tri do štiri tedne po sajenju. Če je posoda, v kateri rastejo, dovolj velika in so posajene v kvaliteten substrat, jim zadostuje gnojenje enkrat mesečno.

Prezimovanje: Pelargonije so sicer trajnice, vendar jih večina ljudi po koncu sezone zavrže. Verjetno zato mnogi mislijo, da so enoletnice ali dvoletnice. Če jih želimo ohraniti za prihodnje leto, jih jeseni zaščitimo pred morebitnim padcem temperatur (z juto, vrtnarsko kopreno, časopisnim papirjem) in jih pustimo zunaj kar se da dolgo. Pred mrazom odstranimo vse popke, cvetove in porumenele liste, ter jih postavimo v svetel neogrevan in zračen prostor. Zmerno jih zalivamo in pri tem pazimo, da omočimo le zemljo, ne pa rastline same, februarja pa jih presadimo. Počakamo le še na toplejše dni, ko jih bomo postavili na balkon. Zelo so namreč občutljive na mraz in ne prenesejo temperatur pod 1°C.

Razmnoževanje: Pelargonije lahko razmnožimo sami. Namesto da prezimujemo letošnje rastline, si konec poletja, najbolje v drugi polovici avgusta, s krepko rastočih in zdravih rastlin pripravimo potaknjence. En dan jih sušimo na zraku, nato jih posadimo in postavimo v zavetno lego. Zalijemo jih šele po petih do sedmih dneh v podstavek. Če jih zalivamo z vrha lončka, jih lahko napade siva plesen in odmrejo. Da se bodo rastline bolje ukoreninile, jih lahko pred potikanjem potisnemo v rastni hormon, ki ga dobimo v večjih vrtnih centrih. Čez zimo lončke s potaknjenci hranimo v svetlem prostoru s temperaturo okoli 18°C. Spomladi jih posadimo v korita. Rastline, vzgojene iz potaknjencev, so veliko lepše in bolj cvetijo kot tiste, ki smo jih prezimili od prejšnjega leta. Danes je v naših semenarnah in vrtnarijah že precej razširjena tudi metoda vzgoje pelargonije iz semena, ki je prišla v Evropo iz Amerike, vendar je razmnoževanje s semenom bolje prepustiti strokovnjakom.

Bolezni in škodljivci

Koreninska gniloba je največkrat posledica neustreznega substrata ali prekomernega zalivanja, parazitske glive, ki jo povzročajo, pa se rade razvijejo tudi v času prezimovanja. Koreninice odmrejo in rast rastline se praktično zaustavi. Na koreninsko gnilobo posumimo, če so novo zrasli listi manjši od prejšnjih.

Rja se na pelargonijah pojavlja predvsem spomladi, ko so temperature nižje. Najprej se na listih pojavijo rumene pegice, nato pa na spodnji strani listov rjavi kupčki, ki vsebujejo temno rjav prah. Ko kupčki počijo, se prah prenese še na druge dele rastline. Rja se zelo hitro širi. Povzroča odmiranje rastlinskih delov in sušenje rastlin.

Siva plesen se pojavlja na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem, deževnem vremenu. Odcveteli cvetovi se prilepijo na rastlino, pričnejo gniti in tako se s plesnijo okužijo tudi ostali deli rastline. Rastlina lahko tudi v celoti propade, če so pogoji za okužbo ugodni. V izogib pojavu sive plesni moramo v jesenskem času redno odstranjevati odcvetele cvetove in odmrle liste.

Stari cvetovi so lahko vir okužb. Da bi preprečili bolezni, je pri vseh pelargonijah, razen pri bršljankah z enojnimi cvetovi, ki se same čistijo, nujno potrebno odstranjevanje odcvetelih listov. Na ta način tudi preprečujemo tvorbo semen in pospešujemo tvorbo cvetnega nastavka. Odstranjevati je potrebno tudi porumenele in posušene liste. Tako bomo rastlino ohranili v dobri kondiciji in njeno cvetenje občudovali dolgo v jesen.

Od škodljivcev se pelargonij najpogosteje lotijo listne uši, pršice, ogrci, bela mušica ali rastlinjakov ščitkar, tripsi in majski hrošč.

Lepe same in v kombinaciji

Naj imamo še tako lepo urejen balkon, so rastline zadnji korak do popolnosti. Zasaditve na balkonih in okenskih policah so kot obleka hiše. Barvite in raznovrstne balkonske zasaditve pričarajo vzdušje, kakršnega smo si zamislili. Pelargonija je primerna za vse želje. Odločite se lahko le za eno sorto pelargonij, ali pa različne sorte kombinirate. Te skromne rastline pa so krasne tudi v kombiniranih zasaditvah z drugimi prav tako nezahtevnimi rastlinami. Izbire je veliko, zato ni treba, da je zasaditev monotona.

Sredozemska zelišča so krasni spremljevalci pelargonij, saj imajo oboji radi sonce. Modro cvetoča sivka ali žajbelj in rožmarin s svojo sivo zeleno barvo čudovito dopolnijo rožnate in rdeče cvetove pelargonij. Za preprosto in moderno predstavitev pelargonij pa izberite bele sorte in jih dopolnite z zračno-filigranskimi travami.

Pri kombiniranju pazite, da imajo različne rastline v eni posodi podobne potrebe po vodi, soncu in gnojilih. Le v tem primeru jih posadite v korita in lonce skupaj. Če se njihove zahteve razlikujejo, naj raje rastejo vsaka v svoji posodi. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da se bo zelo lepa kombinacija spremenila v žalostno sliko.

Pri mešanici z zelišči gnojite bolj varčno. Strupena sredstva za zaščito rastlin niso dovoljena, saj boste sveže začimbe uporabljali v prehrani. Najbolje je, da se za gnojenje poslužujete organskih izdelkov.

Uporabnost

Pelargonija ni le čudovit okras, ampak je tudi uporabna. Olje pelargonij je uporabno v zdravilstvu in industriji parfumov. V Južni Franciji in Španiji gojijo določene vrste, v Afriki pa imajo cele plantaže pelargonij. Na plantažah traja vzgoja od pet do osem let, na enem hektarju pa oberejo do 25.000 kg listov. Iz listov in cvetov destilirajo geraniol in citronelol.

Po feng shuju je vonj pelargonije v dišečih svetilkah priporočljiv v pisarnah. Pomaga namreč pri živčnih napetostih in depresijah, ustvarja svežo atmosfero in pomaga pri težavah s komunikacijo.