Ulični umetniki popestrijo utrip mest
Sprehajam se po Ljubljani. Sredi vrveža je očitno nekaj pritegnilo pozornost mimoidočih. Zbrala se je že manjša skupina in vedno več se jih je ustavljalo. Nekaj so si ogledovali. Radovednost je seveda tudi mene gnala tja. Ko sem prišla bliže, sem zagledala uličnega umetnika. Ni brenkal na kitaro. Tudi novega grafita ni ustvarjal. Množica je občudovala v žive barve oblečenega mladeniča, ki je prikazoval svoje akrobatske spretnosti. Pritegnil je sorazmerno veliko množico, saj v Sloveniji s področja ulične umetnosti kaj več od grafitov nismo vajeni. Občasno nam gostujoči ulični umetniki iz tujine pripeljejo kakšne druge umetniške instalacije, ki za svoj razstavni prostor izberejo kar ulico, a tega ni veliko.
Na ulicah svetovnih prestolnic so ulični umetniki in zabavljači namreč nekaj povsem vsakdanjega. S svojo prisotnostjo popestrijo dolgočasne sive ulice in jim vdahnejo življenje. Hkrati pa vsak na svoj izrazni način predstavljajo svoje misli in sporočilo, ki ga želijo predati svetu. Ulični umetniki v Londonu celo sprejemajo plačila s karticami, kar močno pripomore k višjemu zaslužku. Čeprav ob izrazu ulična umetnost večina najprej pomisli na slikovite grafite, sem spada še marsikaj. Umetniško izražanje na javnih mestih se namreč pojavlja v različnih oblikah bolj ali manj umetniškega izražanja.
Začetki ulične umetnosti segajo že v čas pred našim štetjem. Že v srednjem veku so poznali trubadurje in žonglerje, ki so predhodniki naših uličnih umetnikov. Od začetka 18. stoletja so se po evropskih mestih množično pojavljali lajnarji, ki so bili aktivni vse do začetka 20. stoletja. Danes ulični umetniki delajo akrobacije, žonglirajo, izvajajo trike z živalmi, bruhajo ogenj, izvajajo trike s kartami in celo vedežujejo. Napihujejo balone in iz njih delajo vse mogoče. Nastopajo kot živi kipi, klovni in komedijanti ter izvajajo razne čarovnije. Pripovedujejo zgodbe, recitirajo poezijo,so plesalci in pevci in lutkarji. So ulični slikarji in ustvarjalci grafitov. Paša za oči in ušesa so njihovi glasbeni nastopi in predstave uličnega gledališča.
Sama sem se z uličnimi umetniki prvič srečala pred kakšnimi dvajsetimi leti v Španiji. K dopustovanju v Španiji nujno sodi obisk Barcelone, kjer je poleg stadiona za turiste najbolj privlačna Rambla. Govora je o najbolj znani in najbolj pisani barcelonski ulici, ki se nahaja v samem središču mesta in vodi do pristanišča. Je ena izmed glavnih barcelonskih znamenitosti. Po celotni dolžini Ramble so postavljeni ulični umetniki. Veliko jih je izjemno izvirnih. Zaradi hude konkurence morajo biti dovolj izvirni, če hočejo sploh kaj zaslužiti.
Meni najbolj zanimivo obliko ulične umetnosti predstavljajo živi kipi. Drugod po svetu so že dolgo priznana oblika ulične umetnosti, pri nas pa se ta oblika nastopanja šele razvija. Profesionalno dodelan in izveden živi kip v našem prostoru zato pritegne še toliko več pozornosti.
V ulični umetnosti so nastopajoči seveda ključnega pomena, vendar imajo veliko vlogo tudi mimoidoči gledalci,poslušalci in opazovalci. Če nastopajoči ne dobijo potrditve, je ves njihov trud zaman. Glede na to, da so ulični umetniki pri nas še maloštevilni, jim publike zagotovo ne manjka.
