Dnevnik sodobne gospodinje – čas zase

Dokler je sodobna gospodinja »le« soproga in marljiva delavka, vedno najde dovolj časa zase, da je njena frizura brezhibno urejena. Nohti so pristriženi, natančno oblikovani in namazani. Njene roke ostanejo, tudi v mrzlih in viharnih mesecih, negovane. Njene obrvi  se bohotijo v pravilnem loku, tudi o nezaželenih dlačicah na vseh drugih mestih, ni ne duha ne sluha. Piling telesa je nekaj samoumevnega, redno si privošči tudi sproščujoče kopeli po napornem dnevu. Namaka se v banji polni vode prijetne temperature, kopalnica diši po sproščujočih eteričnih oljih, v soju svečke po požirkih pije ravno prav ohlajen kozarček rujnega. Milina. Tudi partnerja večkrat povabi, da se sprošča z njo…

Vse to se spremeni, ko naša sodobna gospodinja pridobi še laskavi naziv MAMA. Vsaj pri naši hiši je bilo tako. Saj se mi je na začetku zdelo, da se ni veliko spremenilo, potem pa sem kar na enkrat v ogledalu zrla kilometrski narastek, zaraščene obrvi in dlake, ki so štrlele iz nenavadnih mest na mojem obrazu. Nohti so sicer pristriženi, a to je tudi vse. Sploh ne vem kdaj, a nekje med hčerinim devetim mesecem starosti in vse do danes, je zasebnost postala mala misija nemogoče. Opravljanje najbolj intimnih opravil je zadeva celotne družine. In primerilo se je, verjeli ali ne, da sem izkoristila trenutek otroške nepazljivosti in se dobesedno odplazila v kopalnico.  V vsej svoji naivnosti  sem verjela, da bom prvič, po sploh ne vem kolikih mesecih, sedla na sekret kot človek, torej s telefonom v roki, in  preživela nekaj trenutkov v samoti. Na kar zazvoni telefon spoštovanega soproga. On se nanj oglasi z nenavadno glasnimi  besedami »o, mami« in s tem sproži v mojem otroku zavedanje, da  njene mame ni v vidnem polju.  V trenutku se je vklopil njej vrišč in maratonski tek proti kopalnici. Mož je seveda, kot zaskrbljen oče, tekel v korak z njo, še vedno s telefonom na ušesu in taščo na zvezi. Dogajalo se je tako bliskovito, da sploh nisem utegnila zakričati, naj se vendar pobereta ven. Od šoka, da je mož v kopalnici zelo ležerno sedel na rob banje in nadaljeval pogovor s taščo, medtem ko je otrok  vreščaje plezal v moje naročje, sem dobesedno obnemela. Vse, kar mi je v tistem trenutku rojilo po betici, je bila zahvala, da ne govorita po video klicu…

Prav tako se na meni, kot sodobni gospodinji, pozna manjko sproščujočih kopeli. Tako sva se s partnerjem dogovorila, da potrebujem par minutk zase in da si bom zelo načrtovano vsaj 1x na teden privoščila kopel. Ne vem, če sem to realizirala 3x v 2 letih. Skrbna priprava in sanjarjenje skozi cel dan, kako se bom zvečer potopila v toplo vodo, polno sproščujoče kopalne soli, venomer ostane le sanjarjenje. Navadno gre v smeri, da že popoldne otrok nenormalno sitnari in takrat v moji glavi, kot slike izginjajo posamezni dodatki. Najprej iz podobe banje polne vode izgine kozarec vinčka, potem odpade svečka, naenkrat ni več mehurčkov, nato se banja izprazni do polovice, pol ure pred načrtovano dejavnostjo izgine tudi banja in jo nadomesti tuš. In realnost je nato takšna, da se panično tuširam in z britvico sunkovito lovim podivjane dlake, otrok kriči, v prvi stopnji, pred vrati, na njo kriči mož in ko do konca znorim, stojita oba pred odprtimi vrati tuš kabine, da je vsaj tišina, če že ni miru. Morda boste rekli, pa se sproščaj, ko gre otrok spat. To bi seveda bila rešitev, če ne bi zaspala pred otrokom.

Sodobna gospodinja ima toliko vlog, ki jih uspešno opravlja, celo tako uspešno, da je na zunaj videti, da je super ženska. In ja, zraven vsega je ženska. In da se počuti ženstveno se seveda rada uredi. Naliči, ko gre kam, obuje čevlje s peto, ko je možnost za to, obleče krilo, si nadene nakit… vsaka ima nekaj, kar ji daje občutek ženstvenosti. Zame so to urejeni nohti. Prav hrepenim po tem, da si uredim nohte. Kot gospodinja, ki umazanih loncev ne zaupa pomivalcu posode in kot gospodinja, ki posedujem svoj košček vrta, so lepi nohti večino dni v letu le še spomin. A ko končno zberem toliko trme,  da si izborim čas za mami v kopalnici, kjer si uredim nohtke, sem vesela kot radio. Notranje nekako čudno pomirjena in zadovoljna sama s seboj, z nasmehom na ustnicah prispem iz kopalnice naravnost v kuhinjo, kjer sta v moji odsotnosti gospodarila hčera in njen oče. Zadovoljstvo in notranji mir me kaj kmalu zapustita, nasmeh izgine in zamenja ga mrki pogled izpod čela. Medtem ko sem jaz skrbela  za svojo ženstvenost, sta ona dva skrbela za svoje želodčke. Kar je seveda pohvalno! Da sta sama spekla jajčka, skuhala gres oz. tisto pač, kar sta si zaželela. Zame je seveda ostal le kup umazane posode, ki ga sta ga lepo lično zložila v pomivalno korito. Če bi nanj natočila nekaj vode, bi bilo že čisto preveč. Tako se lotim čiščenja  ostankov kuhanja večerje. Prav zapičim se v posodo, kjer se je kuhal mlečni gres. Vsa je prismojena. Drgnem jo z veliko vnemo in ker je na dnu za prst debela zapečena skorja, vzamem žico za pomivanje posode in napnem vse moči, da dobro zdrgnem in odstranim vso pripeko. Pomijem še krožnike, pobrišem pult in zadovoljno sedem na kavč, z namenom, da pogledam, kaj ponuja televizijski program. Takrat se zazrem v svoje nohte, ki so od žice za pomivanje posode »spiljeni« in izgledajo slabše, kot pred domačo manikuro.

Sodobna gospodinja, ki je mama majhnih otrok, kar hitro ugotovi, da je čas zanjo res mačehovsko odmerjen in si ga mora priboriti z vsemi štirimi. Prav tako se kaj kmalu nauči, da ga mora izkoristiti, ko se le ta samo bežno najavi. Kaj kmalu ji tudi postane jasno, da je čas, ki je namenjen samo zanjo in ko jo vsa ostala družina pusti čisto pri miru takrat, ko panično drgne kopalnico, pomiva zažgano posodo, lika moževe srajce… takrat si vsi poiščejo bolj zabavna opravila in jo pustijo samo s svojimi mislimi. Drgnjenje in glancanje, sesanje in poliranje, likanje in ribanje tal, postanejo njen umik vase, ko je končno lahko malo sama… (sploh če zraven še mrko gleda in godrnja).