Stop razmišljanju II
Ko sva z Amali prvič govorili o mislih, je najin pogovor tekel takole.
Ob najinem naslednjem srečanju pa je najprej nekaj časa zamišljeno (zamišljeno!) strmela v skodelico čaja pred sabo, nato pa se je opogumila: Kaj pa misli, ki prihajajo med meditacijo?
Me veseli, da si to vprašala. Veliko ljudi misli, da je meditacija čas za globok razmislek. Seveda, tudi jaz sem tako mislila. Zdaj pa vem, da je bolje “eno oddremat” kot da se silimo v kvazi meditacijo, ki je pravzaprav eno veliko packanje po čebru misli. Najpomembnejša in zame najtežja stvar, ki sem se je morala naučiti, ko sem začela z meditacijo, je bilo ravno spuščanje, odpošiljanje misli, “praznenje” glave, odstranjevanje vseh mislečih motenj.
Zakaj bi to sploh počela? Mnogi še vedno mislijo, da je razmišljanje nekaj pozitivnega. Da, lahko je pozitivno. Ampak samo v enem primeru: v primeru, da govorimo o kreativnem razmišljanju, brainstormingu, iskanju idej, razvijanju neke ideje, iskanju rešitev za neko situacijo oz. iskanju odgovorov na neko vprašanje.
Kaj pa misli po tem kopitu: Oh, kaj vse moram še danes storiti! Koliko umazane posode me čaka v koritu! Koliko knjig moram prebrati in kako debelo skripto predelati in razčleniti do naslednjega izpita! Zakaj ga še ni domov?! Zagotovo spet visi tam in ni niti toliko, da bi poklical! Kako naj plačam vse te položnice? Ali mislijo, da sem robot in lahko delam 14 ur dnevno?!…
Da, vse to so misli. Negativne misli, zelo negativne. In take in podobne misli ne spadajo k meditaciji. No, pravzaprav ne spadajo nikamor. Sproščanje ni čas za razmišljanje, čeprav deluje kot idealna priložnost. Sproščanje ni čas za dodajanje energije skrbem in strahovom. Meditacija je čas za sprostitev, odklop od fizičnega sveta, čas za polnjenje baterij z višjega nivoja. Čas za povezovanje z višjim jazom, izvorom, s svojo bitjo, z dušo. Duša pa ne razmišlja, ne premleva, ne kalkulira. Duša je tisti del nas, ki je nekako nad oblaki (ne rečemo tja v tri dni, da nekdo gradi gradove v oblakih), nad vsem fizičnim, nad zemeljsko stvarnostjo in zemeljskimi omejitvami. Tam nekje, kjer je sreča. In tam se polnimo. Od tod prihaja čista ljubezen, mir.
Pa misli? Misli so premetavanje, kopanje po tistem, kar že vemo. Packanje po že obstoječem (ki nas je pripeljalo točno sem, kjer smo – nam je “tu” všeč?). Sploh če so te misli slabe, če premišljujemo o stvareh, ki nas žalostijo, o problemih, ki nas strašijo, o situacijah, ki nam niso všeč, pa se vendarle ves čas pojavljajo in ponavljajo v našem življenju. In vse te misli preprečujejo duši, tistemu “nekaj več”, da bi nam poslala/o kaj novega – novo idejo, pozitivno sporočilo, odgovor na vprašanje, ki nas teži. Razmišljanje ovira prihod novega. Kanal za sporočila je poln.
Tako kot v polno skodelico čaja ne moremo naliti sladke kave, tako kot v polno denarnico starih računov in nepotrebnih papirčkov ne moremo pospraviti tako željenih bankovcev. Tako kot v odnosu z nekom, ki nam ne ustreza, ga ne ljubimo, ali enostavno ne najdemo skupnega interesa, ni prostora za novo osebo, novo ljubezen. Tako kot v polni kadi mrzle vode ni prostora za vročo penečo kopel. Vedno potrebujemo prostor – ta prostor moramo narediti sami. Če si želimo sladke kave, moramo čaj spiti ali ga zliti stran. Če je denarnica polna papirja, denar zagotovo ne more priti. Če vztrajamo v odnosu z nekom, ki nas ne spoštuje, ni prostora za nekoga, ki bi nas lahko spoštoval (predvsem zato, ker s tem, da dovoljujemo nespoštovanje, kažemo kako malo se spoštujemo sami). Polna kad mrzle vode… saj veste.
In ravno tak princip velja za našo glavo, možgane, misli. V “zraku” je obilje miru. Vendar, če ne odstranimo nemirnih misli, ta mir nima kam priti. Zato vztrajaj pri tem, da je sproščanje oz. meditacija čas, ko se znebiš vseh misli. Čas samo zate. Za mir, za sprostitev, za odklop od vsega. Obstajajo različne tehnike za tiste, ki jim to predstavlja poseben izziv. Nekaj idej: Vodena meditacija – glas, ki te vodi, te odvrača od misli, fokus na besede, ki jih slišiš, bo pregnal tudi najtrdovratnejše. Če se sproščaš sama, si lahko izbereš mantro, s katero se “zaposliš” – čimbolj preprosto, seveda pozitivno. Lahko se tudi enostavno osredotočiš na svoje naravno dihanje – opazuješ vdih, izdih. Na podoben način lahko svoj fokus usmeriš tudi v zvok vetra, dežja, valov, lahko v naravi, ob oknu ali s pomočjo posnetka.
Trdiš, da je mogoče popolnoma pregnati misli tudi med meditacijo, ko “nič ne delaš” in si v popolni tišini?
Res je, je mogoče. Tudi takrat lahko rečeš stop razmišljanju. Z veliko vztrajnosti, treninga; pot ni vedno lahka. Ampak ne skrbi, veliko se bova sproščali skupaj, preizkusili različne načine in kmalu bova ukrotili glasove, ki motijo tvoj notranji mir in lahko boš uživala v praznini, miru, v pravi tišini.
