Sta stres in depresija ozdravljiva?

Stres, depresija … Le kaj to pomeni?
Stres
Obstaja veliko teoretičnih razlag teh boleznih, ampak se res ve, kaj človek (ki doživi oz. živi v resničnem stresu ali depresiji) čuti? Kaj pričakuje od svoje okolice, od svojih najbližjih sodelavcev in domačih? Seveda se ve!
Ljudje smo različni in se različno odzovemo na enako (isto) situacijo; kar je za nekoga zelo stresno, je za nekoga drugega povsem realno. In zato eni vedno živijo v stresu, drugi pa te bolezni ne poznajo.
Človeku v stresu pri zdravljenju samo na kratek rok pomagajo zdravila, najbolj pomaga razumevanje bližnjih, njihovo resnično sočutje in njihova podpora.
Pa so sodelavci in domači pripravljeni pomagati? Žal mnogokrat ne – okolica velikokrat še na tih način uživa v nemoči človeka, ki živi v stresu ali depresiji, se mu posmehuje in priliva olje na tlečo žerjavico. Mnogi, ki delajo ali živijo z bolnim človekom, se mu včasih želijo približati in v njem spet vzbuditi zaupanje (bolnik jim naivno verjame, ker se želi oprijeti vsake bilke, ki bi mu pomagala iz tega stanja) – in ko to dosežejo, to izkoristijo za ponovna ponižanja in posmehovanja. Bolnik v stresu ali depresiji je ponovno še huje prizadet, je še bolj na tleh in se začne umikati v svoj svet; strah ga je in v sebi čuti grozno tesnobo. Ne ve več, kaj je resnično, kaj je prav in kaj je narobe. STRAŠEN OBČUTEK, ki se ne da opisati in ga tisti, ki ga ni nikoli doživel, ne more razumeti. Človek je iz dneva v dan bolj apatičen in čustveno otopel. In kam vse to pripelje? V različne odvisnosti in tudi v samomor.
Depresija
Prav tako kakor o stresu, tudi o depresiji obstaja veliko teoretičnih razlag bolezni; depresija je zelo pogosta bolezen današnjega časa in zanjo zboli vsaj 10% ljudi; dva- do tri- krat pogosteje pa zanjo zbolijo ženske kot moški. Bolezen pa se največkrat pojavi v obdobju med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. V medicini vzrokov depresije še ne poznajo povsem. Je pa depresija je občutek globoke žalosti, prevelike izgorelosti in se lahko pojavi tudi brez očitnega stresnega dogodka.
V začetku bolezni človek sploh ne ve, da gre za depresijo. Počuti se zelo slabo, je živčen, ne more jesti, ne more spati, bolijo ga vsi sklepi, poviša se mu krvni tlak…zaradi tega se odloči, da obišče svojega osebnega zdravnika, le-ta pa ga napoti na različne preiskave (laboratorij, ultra zvok, rentgen,…). Vsi izvidi teh preiskav so v redu in ko zdravnik lahko izloči vse “fizične” bolezni, bolnika napoti še k psihiatru. Pogovor pri psihiatru pa razkrije pravo diagnozo in potreben je začetek zdravljenja z antidepresivi ter pogostimi obiski psihiatra, včasih pa celo zdravljenje v bolnišnici.

Sta stres in depresija ozdravljiva? Na voljo je veliko literature v kateri lahko preberemo kako pozdraviti stres in depresijo brez zdravil, z bioenergijo, s hipnozo, z akupunkturo, s homeopatijo in z zdravili. Stres in depresijo se ne da primerjati z drugimi boleznimi in zato mora biti zdravljenje “pisano na kožo” vsakega bolnika posebej. Stres doživi in za depresijo zboli človek, ki je poln pozitivne energije, je nesebičen in dober, odkrit, vsem zaupa in je popolnoma prepričan, da so ljudje okrog njega tudi taki. In ko ugotovi da temu ni tako (O JOJ), se njegov svet podre. Najhuje pa je ko začuti, da so ga “izdali” tisti, ki jim je najbolj zaupal. In kaj naj stori, če se to izdajstvo nadaljuje iz dneva v dan? Ampak še vedno upa, se trudi vsak trenutek biti pozitiven in “laže”sebi, da je mogoče on sam kriv za vse to. Ali si lahko kdo predstavlja kakšno je njegovo duševno trpljenje? In če se to ponavlja iz dneva v dan? Psihologi, psihiatri, antidepresivi, pomirjevala … Ne, to ni rešitev. Potrebuje samo malo, zelo malo razumevanja ljudi v svoji bližini. In če tega ne dobi? OBUPA!
Leta in leta se borim z depresijo, anksioznostjo. Zdravila na meji mogočega. Razumevaje,hja, kdor ne poizkusi sam, sploh ne ve, kaj se v takem človeku dogaja. Morda skuša razumeti, a mislim, da tudi psihiatri, psihologi točno ne vedo, kakšno obupno počutje je to. Mislim, da so prav skupine takih, kot smo mi, rešitev, oz.samo majčken del rešitve.Mene doma podpirajo, ne morem reči razumejo, a sodelujejo pri mojih željah. In najraje se zatečem v najeto sobico, kjer sem sama s sabo, s svojimi mislimi.Ko pridem domov, sem vesela, da sem spet med svojimi ljudmi,imam nekaj novega zagona za par dni, nato zopet odpotujem, saj rabim samo premišljevanje hmm..o sebi..ali se mi splača matrat u tem življenju? Odgovor je delen..mejbi, saj sem po čudežu prejšni poizkus
umakniti se s tega sveta, ne ravno slavno preživela. Sedaj se sprašujem…je vredno? je…ni…