Sladkanje naj bo zdravo

O zdravem prehranjevanju je bilo napisanih že morje prispevkov, povedanih na tone besed in organiziranih za cel ocean dogodkov, delavnic, predavanj, degustacij, sejmov in podobno. Kljub temu pa še vedno nimamo nekega enotnega pogleda na to, kaj je zares tisto zdravo prehranjevanje. Ker je zdravih načinov prehranjevanja skoraj toliko, kot je ljudi. Vsak verjame nekaj drugega, vsakemu odgovarja malo drugače. Vseeno pa verjamem, da so tudi na tem področju neka splošna dejstva, ki lahko veljajo za vse. Tisto, kar je zares škodljivo, je pač škodljivo za vse. In tisto, kar je res zdravo, prav tako ne more nikomur škoditi.

Sama se že dolga leta ukvarjam s prehrano, enkrat bolj, drugič manj aktivno. Pred nekaj leti je bila ta moja aktivnost celo toliko aktivna, da sem nameravala odpreti lastno podjetje, ki bi proizvajalo zdrave (beri: veganske in presne) sladice, zdrave prigrizke, kruh in podobno, poleg tega bi se ukvarjala s predavanji in delavnicami o zdravi prehrani. Takrat sem za povrh opravila veliko šolo superživil in se dodobra izobrazila tudi na tem področju. A moja poslovna ideja je iz več razlogov padla v vodo. Ostalo pa je zanimanje in raziskovanje – pri sebi še naprej ugotavljam, kaj mi koristi in kaj ne. In vedno pridem do enakih zaključkov.

Da mi škoduje meso, da ga ne maram in da to zame sploh ni hrana, sem odkrila že v otroških letih. Nekje v začetku srednje šole sem ga povsem prenehala uživati. Počutila sem se bolje, a predvsem na psihični ravni (očitno se že od malega nisem mogla sprijazniti z dejstvom, da se prehranjujem s trupli živali). V fizičnem smislu, torej kar se tiče zdravja, se moje počutje ni bistveno spremenilo. Zakaj ne? Menim, da ne zato, ker sem meso izključila iz prehrane, ampak zato, ker je bila to edina sprememba, ki sem jo naredila, vse drugo pa je ostalo enako kot prej. Kot najstnica nisem jedla skoraj nič sadja in zelenjave. Jedla sem kruh, sir, mleko, testenine, piškote … ja, sladkarije, veliko preveč sladkarij in veliko premalo žive, rastlinske hrane, ki je najboljša za naše telo. Tu tiči razlog, zakaj se moje počutje ni spremenilo na bolje, čeprav sem prenehala jesti meso.

Tako sem nekaj let preživela v ne ravno najboljšem zdravstvenem stanju, imela sem probleme s prebavo in vedela sem, da je nekaj zelo narobe, a nisem dognala, kaj. Dokler se nisem v zadnjem letniku srednje šole udeležila predavanja o presnojedstvu. To je bila prelomnica, ki sem jo potrebovala, ključna točka v mojem življenju, ki mi je omogočila, da naredim prepotrebne spremembe v svoji prehrani. Nisem postala presnojedka, čeprav sem bila tako navdušena nad ideologijo in svojim počutjem, da ni veliko manjkalo, pa bi prestopila na stran tistih, ki se prehranjujejo zgolj s surovim sadjem, zelenjavo, semeni in oreščki. Dva meseca sem bila izključno na presni hrani in počutila sem se odlično. Prebava se mi je uredila, nikoli prej in nikoli kasneje se nisem počutila tako lahkotno, tako zdravo. Po dveh mesecih sem 100 % presno prehrano opustila, ker se mi je zdelo, da nimam vseh pogojev, da bi se lahko brez problema tako prehranjevala v nedogled. Vseeno pa se je v tem času moje telo dodobra prečistilo. Iz tega razloga sem ohranila presno prehrano v prvi polovici dneva, torej v jutranjih in dopoldanskih urah, in tako se prehranjujem še danes.

Kateri so tisti največji krivci za moje slabo počutje in zdravje, ki so me zastrupljali preden sem spremenila svojo prehrano in ki mi škodujejo še danes, če se spozabim in se malo preveč pregrešim z njimi? Ugotovila sem, da je to na prvem mestu sladkor. Ta je moj največji sovražnik in morda se mu prav zato tako stežka uprem. Zlahka zapadem v zasvojenost z njim. Samo dan ali dva ga uživam v takšni ali drugačni obliki in, hopla – sem že v začaranem krogu, iz katerega je presneto težko izstopiti. Neverjetno, kako močna droga je to. Menda se lahko meri celo s heroinom. Še toliko huje je, ker je povsod in vedno dostopen. V trgovinah je prav težko najti izdelek, ki ne bi vseboval sladkorja, pa naj bo to sladek ali slan artikel. Menim, da je beli sladkor ena najhujših drog današnjega časa, ki na telo (v prevelikih količinah) deluje naravnost pogubno. Pa ne le na telo! Dokazano je, da močno škoduje tudi psihi. Povzročal naj bi depresijo, motnje v razpoloženju in celo agresivnost. Najhuje pa je, da povzroča hudo odvisnost.

K sreči danes obstaja že malo morje zdravih nadomestkov za beli sladkor. Tako ni treba, da se odpovemo vsemu sladkemu, le malce se moramo potruditi, da se lahko sladkamo na bolj zdrav način. Zato želim deliti z vami recept za eno najbolj zdravih in najbolj slastnih sladic, kar mi jih je uspelo ustvariti. Naj bo sladkanje tudi zdravo, ne le sladko!

Recept – čokoladna torta iz prosene kaše

Sestavine za čokoladno torto iz prosene kaše

»Testo« iz prosene kaše (količine podvojimo, ker želimo imeti dve plasti):

• 100 g prosene kaše
• 3,5 dcl vode
• ščepec soli
• 2 žlici kokosovega sladkorja
• žlica pravega kakava v prahu
• ščepec vanilije
• kanček sojinega (ali drugega rastlinskega) mleka
• kanček ruma

Nadev:

• 4-5 jabolk
• temna čokolada
• žlica kokosove maščobe
• kanček ruma

Premaz:

• kokosova smetana za stepanje
• temna čokolada, na drobno narezana/kakav v prahu

Priprava čokoladne torte iz prosene kaše

Za »testo« skuhamo proseno kašo, ki ji dodamo ostale sestavine. Kašo s paličnim mešalnikom spasiramo v kremo. Za nadev olupimo jabolka, jih narežemo na krhlje in jih dušimo do mehkega. Že med kuhanjem jim dodamo rum, na koncu pa še kokosovo maščobo in koščke čokolade, da se ta stopi. Prvo plast testa iz prosene kaše nadevamo na pladenj, na katerega smo položili okrogel obod za torto. Čez premažemo nadev iz jabolk. Nato po istem postopku pripravimo še eno plast prosene kaše in jo premažemo čez nadev, ki se je medtem že nekoliko ohladil in strdil. Torto damo za nekaj časa v hladilnik, nato pa snamemo obod in jo premažemo s stepeno kokosovo smetano, ki smo jo prej dobro ohladili v hladilniku. Po vrhu potresemo z na drobno narezano temno čokolado ali kakavom v prahu.

Lahko vam zaželim le še dober tek J. Ta torta je tako hranljiva in nasitna, povrhu pa dovolj zdrava, da jo lahko jemo kot samostojen obrok. Obenem pa se še slastno posladkamo.

Tokrat sem se posvetila sladkorju, naslednjič pa se bom dotaknila še drugih živil, ki nam po mojem mnenju delajo več škode kot koristi.