Samo odločiti se je treba
Po sledeh želja staršev
Po končani osnovni šoli sem se vpisala na srednjo zdravstveno šolo. To ni nikoli bila moja želja. Če bi sama izbirala, bi šla na ekonomsko. Moji starši pa so želeli, da bi šla na kozmetično in ker sprejemnih izpitov iz ročnih spretnosti nisem naredila, mi je ostala edina možnost vpisati se na zdravstveno.
Po opravljenem strokovnem izpitu sem nekaj let delala po različnih domovih za ostarele. Delo me ni veselilo in sem želela več. Nekaj let zapored sem se vpisala na visoko zdravstveno šolo. To je bila želja od očeta, ne moja. Nikoli me na to šolo niso sprejeli. Pri zadnjem vpisu sem se odločila in med možnosti poleg visoke zdravstvene vpisala še management – redno in izredno. In dobila odgovor, da sem na management izredno sprejeta. Odločila sem se, da grem študirat. Odločila sem se tudi, da v času študija želim delati v zobni ordinaciji kot asistentka. V tem delu sem videla veliko prednosti (lepo delo, fiksen urnik, vikendi večinoma prosti, večinoma delo dopoldan, da sem lahko popoldan šla na predavanja …).
Po svoji poti
Brez izkušenj sem službo v zobni ordinaciji dobila v par mesecih. Naslednje tri leta sem delala in študirala. Bila sem zelo zagnana in motivirana. Vmes sem sicer morala službo v zobni ordinaciji menjati z drugo, ampak sem novo službo spet zelo hitro (v roku enega meseca) našla in študij brez problemov nadaljevala. Moji plani so se malo zalomili, ker sem načrtovala dokončati študij v roku štirih let in se to ni zgodilo. Začela sem zavlačevati in odlašati, ko mi je manjkal še en izpit + diploma do konca. To sem vlekla nekaj let. Vmes sem stalno delala v zobni ordinaciji. Službe sem pogosto menjavala, ker je moja želja že v startu bila, da nočem biti nikjer zaposlena za nedoločen čas. Želja se je uresničila, ker sem vedno nadomeščala ali porodniške ali bolezni. V meni pa je ostajala želja, da želim več.
Želim več
Po nekaj letih pavziranja sem se končno in dokončno odločila, da želim študij dokončati. Letos se mi je želja uresničila. Ko sem začela delati kot zobna asistentka in obenem študirati, sem se še odločila, da ko študij dokončam, izstopim tudi iz »sveta zobozdravstva«. Vsa ta leta sem odlašala z diplomo, ker me je po eni strani bilo skozi strah iz tega »sveta« izstopiti. Spoznala sem krog ljudi, pridobila sem izkušnje … Zdaj pa bo potrebno vse to spustiti in se podati v neznano. Neznanega se vsi (malo) bojimo, Ampak če človek hoče več od življenja, si mora upati in »skočiti«. Odločitev, da bom nehala delati v zobozdravstvu, ko bom diplomirala, sem uresničila, še preden sem dokončala študij (dobrega pol leta prej).
Trenutno sem brez službe z diplomo v roki. Sem pred novim izzivom. Kaj in kako naprej? In počasi se stvari odpirajo, odpira se nova pot in moja želja je še vedno, da želim več. Že davno sem se odločila, da želim delati zase. Najti svoje poslanstvo, ki me bo osrečevalo in bom v svojem delu uživala.
Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo, samo pripravljen moraš biti zapreti vrata in iti naprej – v neznano.
Najdem se med vrsticami. Tudi jaz sem na željo staršev, tet in vseh, ki so upali vedeti več o mojih željah več, kot jaz sama, odšla študirat ekonomijo. Študija nisem dokončala in ni mi niti najmanj žal. Pot življenja me je spontano privedla nazaj k tistemu, v čemer res uživam in to je pisanje. Moja želja je namreč bila – študirati novinarstvo ali književnost. Tok življenja te slej ali prej pripelje k tistemu kar te veseli… le poslušati se moraš in se prepustiti….
Očitno nas je veliko takšnih, ki smo šli v določeno šolo, ker se je nekomu od bližnjih to zdelo edino prav. Sama sem nato še leta delala v poslu od staršev, ki me niti malo ni zanimal in se šele zdaj, na “stara leta” spoznavam in delam tudi nekaj na uresničitvi svojih sanj. Tako da… kar pogumno.
Včasih bi bilo nadvse lepo pravočasno vedeti in upoštevati naše želje. Prihranjenih nam bi bilo mnogo dilem ampak brez njih ne bi izkusili tega, kako je, če nas pot vodi do napačnih želja. Res je to, kot si zapisala, pripravljeni moramo biti zapreti ena vrata in odpreti druga. Ko se tega naučimo, življenje steče dalje v lepši luči.