Prehlad, jesenski spremljevalec
Danes sem se spomnila na tiste čase, ko sta me starša še vedno opozarjala, da so prehodna obdobja, predvsem poletno/jesensko in spomladansko, najverjetnejši čas raznih prehladov in obolenj. Razlog je bil popolnoma banalen: po končanih opravkih v centru mesta sem veselo korakala nazaj proti domu. Sijalo je sonce, zato sem slekla jakno in jo nosila prek roke. Vse lepo in prav, vendar je nastal problem, ko je zapihal veter. Vreme, ki se mi je pet minut nazaj zdelo prav blažilno po vseh nalivih in neurjih, je kar naenkrat pokazalo popolnoma drug obraz, ki ni bil niti najmanj prijazen.
Problem se je vrtel okoli dejstva, da sem se rahlo preznojila, kar ne bi bilo niti malo nevarno, če bi bile temperature, recimo, poletne (ko je poletje še bilo poletje, seveda). Žal pa veter, ki me je spremljal vso pot do doma, ni bil poletni in niti najmanj ni bil topel; bil je popolnoma jesenski, mrzel in zahrbten, saj tako lepo ohladi, ko se preznojiš na soncu … potem pa se naslednji dan zbudiš s kašljem ali smrkajočim nosom.
V tem vremenu človek res ne ve, kaj naj obleče, in kako naj se obrne, da se bo lahko vsaj približno izognil prehladom in drugim obolenjem prehodnih obdobij. Zunaj lahko deluje, kot da potrebuješ najmanj vetrovko, v resnici pa se sopara dviga iz betona in te popolnoma ohromi. Ali pa sije sonce in se ti zdi, da bi lahko brez problema pustil jakno doma in se sprehodil po mestu ter užival zadnje sončne žarke, preden zapade sneg. V nobenem od naštetih primerov se (vsaj večinoma) ne oblečemo dovolj primerno, ali pa potrebujemo nekaj časa (beri: nekaj neudobnih sprehodov), da usvojimo sistem.
»Sistem čebule«, torej oblačenje po plasteh, ne pomaga kaj dosti, kadar se vreme in posledično temperature spreminjajo na minute. Kot sem lahko sama opazila danes, sem se pet minut sprehajala po soncu (brez jakne), potem pa sem si po hitrem postopku le-to ogrnila prek ramen, ker je začelo pihati. Da ne govorimo o tem, da do popoldneva že ni bilo več ne duha ne sluha o kakšnem soncu, čeprav spada dolina, v kateri živim, med ene izmed tistih, ki imajo lahko lepo, sončno vreme tudi takrat, ko povsod drugje po Sloveniji dežuje in/ali sneži.
Torej, ali se oblečemo preveč ali premalo, vreme nam jo velikokrat zagode in pogosto se zgodi, da obležimo s prehladom ali pa vsaj kihamo in smrkamo še kakšen teden potem, ko smo prepoteni hodili naokoli, da nas je prepihal mrzel jesenski veter. Moja sestra je obležala celo z gnojno angino in zapolnila svojo letošnji kvoto bolezni.
Kako se torej čim bolj izogniti prehladom? Oblačenje po sistemu čebule, čim manj hitenja … in kar veliko sreče. Predvsem to zadnje.