Pravljica Božič v Račji vasi
Bilo je v koronskem obdobju, ko so prebivalci neke ulice, v naši lepi državi, prišli iz hiš in se začeli družiti. Tekanje za otroci, ki so se razposajeno igrali pred našimi domovi, se je prelevilo v iskrive pogovore tudi med odraslimi in nekoč nekje se je rodila ideja o skupnem okraševanju in prižigu prazničnih lučk.
Ravno v tistem predprazničnem času sem imela veliko skrbi s tem, kako svojima otrokoma predstaviti praznike v pravem smislu. Razložila sem jima, da je božič za kristjane po svetu dan Kristusovega rojstva in da nima nobene veze s kupi plastike pod smrečico. Trudila sem se razložiti, da je to čas v letu, ko smo vsi (več) skupaj, obiščemo družino in prijatelje ter uživamo v dejstvu, da smo vsi zdravi in se imamo radi. Postavili smo jaslice in spontano sta sprejeli razlago. A vendar, risanke, ki prikazujejo debelušnega moža v rdečem, ki nosi vse kar si otroška srca poželijo, in reklame, ki v otroške glavice vsajajo ideje o tem, kaj si želijo, brez da bi si to resnično želeli, in sovrstniki, ki si z iskricami v očeh pripovedujejo, za kaj vse so prosili Božička, so premamili tudi moji punci. Nato mi je, ob stresanju nejevolje, prijateljica dejala, da malo čarovnije tudi ni tako slabo. Pravzaprav jo vsak izmed nas kdaj potrebuje. Ko sem tiste noči pospremila svoji dve nagajivki k počitku in jima zaželela čudovite sanje, me je zadela puščica inspiracije in nastala je pravljica Božič v Račji vasi. Navdih zanjo so bili resnični dogodki iz naše ulice, nastopajoče račke so dobile imena po naših resničnih račkah, le starega Kavona sem si docela izmislila, a ravno on je tisti, ki predstavlja vse nas. Vsak od nas je lahko (kdaj) Kavon.
Besedilo pravljice sem pokazala sosedi, ta je pihnila vzgonski veter pod moja krila in drznila sem si sanjati sanje o izdaji knjige. K sodelovanju sem povabila kolegico likovnico, ki me s svojimi ilustracijami navdušuje že mnog let. Pristala je in našim pravljičnim račkam vdihnila življenje.
V naši ulici je skupno okraševanje in prižig lučk letos postal že tradicionalen dogodek. Postal pa je tudi pravljica. Čisto prava pravcata pravljica. Pravljica, ki spremlja račke iz Račje vasi, ki jih na videz nepomemben dogodek zbliža, poveže in poskrbi, da se zavejo resničnega bistva božiča. Besedilo poudarja nematerialno vrednost praznika in ponuja izhodišča za pogovor z otrokom. Pripoved spodbuja razmislek o razvoju različnih socialnih veščin, med njimi empatijo, sodelovanje in prijateljstvo.
Vsem vam, ki te vrstice berete, želim čudovit predprazničen čas, vesel in doživet božič v družbi tistih, ki jih imate najraje. V novem letu pa veliko zdravja in sreče, medsebojnega razumevanja ter iskrenih prijateljev, ki vam podajo roko, kadar se spotaknete. Želim vam, da boste znali odložiti skrbi in se posvetiti tistim, ki zares štejejo. Tudi nase ne pozabite, tudi sebi namenite prijazne misli in čas za počitek. In ne pozabite, vsak kdaj potrebuje malo čarovnije.
