Pozor, v tem filmu nastopa Slovenija!

Pierce Brosnan v Bohinjski Bistrici? Gary Oldman v Brežicah? Jeff Goldblum v Novem mestu? Demeter Bitenc povsod? Pred nekaj leti smo bili deležni novic o tem, kako na Soči snemajo prizor iz visokoproračunskega filma o pravljični deželi Narniji. Lani smo govorili o indijskem filmu Naayak, posnetem deloma na Bledu, v Piranu, Ljubljani in Postojni. To pa še zdaleč ni vse, kar so za velika platna in male zaslone v Sloveniji ustvarjali tujci. Ta članek govori o bogastvu filmskih lokacij na naših tleh.

Zaradi obsežnega seznama naslovov, ki se ponašajo s snemanjem v Sloveniji, se v članku osredotočam le na tiste filme in serije, v katerih posnetkov Slovenije ne pričakujemo. Izpuščam torej vse, kjer je dogajalni prostor že sam po sebi Slovenija, kar so posneli slovenski režiserji ali kjer glavne vloge zasedajo slovenski igralci. Iz istega razloga se izogibam tudi filmov, posnetih v ali o bivši Jugoslaviji – ker tu srečati Slovenijo ni tako nenavadno. Da seznam ne bi bil predolg, sem izvzela tudi kratke filme in dokumentarce.

Slovenija se razprostira od Švice do Kanade

Vsi poznamo zgodbo o deklici Heidi, ki jo je leta 1880 napisala švicarska avtorica Johanna Spyri. Upodobitev za velike in male ekrane je okrog trideset, vsaj dve od teh pa sta bili deloma posneti v Sloveniji, in sicer miniserija iz leta 1974 ter novejši film iz leta 2005 z Maxom von Sydowom in Geraldine Chaplin v opaznejših vlogah. Glede na to, da se zgodba Heidi odvija v švicarskih Alpah, lokacija snemanja niti ni nenavadna.

Max von Sydow je dežurni Kosobrin.

V Švici (potem pa čez polovico Evrope) se odvija tudi Vlak smrti (Death Train, 1993), TV-film, v katerem nastopajo Pierce Brosnan, Patrick Stewart, Christopher Lee in Alexandra Paul. Gre za klasični videl-enega-videl-vse akcijski film, v katerem zlobneži na vlak postavijo atomsko bombo, junaki pa se trudijo preprečiti katastrofo. Filmski vlak, ki prevozi pol Evrope, se 5 minut dejansko vozi tudi čez Slovenijo, vendar so bile tudi vse ostale filmske zunanje lokacije posnete pri nas. Tako smo malo Nemčija, malo Švica, pa Italija, seveda Slovenija ter za piko na i še Zagreb in Beograd. Na prvi pogled še najbolj očitna lokacija snemanja je Bohinjska Bistrica s tunelom, ki nadomešča tunel Tirnano na švicarsko-italijanski meji. V okolici Tirnana ni tunela za železnico, pravite? Irelevantno za TV! Sicer je film poln posnetkov tirov, par ulic v vaseh/mestih in preletavanja s helikopterjem, vendar so lokacije neizrazite. Domačini pa boste verjetno prepoznali svoje hiše in okoliške kuclje. Slovenska znamenitost, ki jo spremljamo čez celoten film, je Borut Veselko v vlogi strojevodje vlaka smrti.

Pierce Brosnan in Alexandra Paul razglabljata, kako se iz Bohinjske Bistrice pride do Prešernovega Ajdovskega Gradca. 😉

Če ste si kdaj zaželeli potovati v Združene države Amerike ali v Kanado, pa niste imeli časa ali denarja, ne sekirajte se več, ker ju imamo pred nosom. Stotnik Amerika (Captain America) iz leta 1990 z Mattom Salingerjem v naslovni vlogi nam recimo Slovenijo predstavi kot »kanadsko Arktiko«. Seveda tu ne gre za uspešno franšizo studia Marvel, temveč za precej starejšega in nenamerno smešnega predhodnika. Pogled na Alpe, ki postanejo Arktika, na motoriste, ki se preganjajo po pokljuškem gozdu, na modre helikopterje (z dodano kanadsko zastavo) in na v ameriško zastavo oblečenega junaka, ki zganja vragolije ob naših značilnih obcestnih količkih, so dovoljšni razlogi za ogled te mojstrovine. Manjša vloga pripada Demetru Bitencu (ki ga bomo še srečali … pogosto).

Stotnik Amerika je sicer res superjunak, a ovinkaste ceste po Sloveniji zlomijo tudi najmočnejše!

Bolj znana od omenjenih je vsekakor serija filmov o apaškem poglavarju Winnetouju po pustolovskih pripovedih Karla Maya. Medtem ko so te filme večinoma snemali na Hrvaškem, pa so Indijanci vsake toliko časa zašli še v Slovenijo. Med drugim jih najdemo na Kredarici ter v Postojnski jami (oboje Winnetou – 2. del, 1964) ter v Taborski jami (Old Surehand, 1965).

Če obrnete vse kapnike v Taborski jami, boste našli skrite revolveraše.

Tudi prizori tekmovanj v teku na smučeh iz finskega filma Domoljubni mož (Isänmaallinen mies, 2013), sploh olimpijske igre na severnoameriškem kontinentu, so bili posneti pri nas, natančneje na Bledu in v okolici Kranjske Gore. Zgodba, začinjena s finskih humorjem, govori o izmišljenem patriotu, ki očetnjavi Finski pomaga tako, da svojo super kri daruje za doping domače smučarske reprezentance. Roman Končar se v svojem filmu Patriot zagotovo ne more pohvaliti s čim tako nenavadnim!

Finski nezakoniti krvodajalec občuduje razgled na ameriško-kanadskem Bledu.

Kdo bo osvojil olimpijsko zlato medaljo v teku na smučeh do Ajdovske deklice?

Bled je zaradi svojega edinstvenega izgleda z gradom na pečini ter jezerom s cerkvico na otoku ena bolj priljubljenih snemalnih lokacij. Poleg v uvodu omenjenega filma Naayak ter Domoljubnega moža sta bila tam posneta recimo tudi francoski film Notredamski žongler (The Juggler of Notre Dame, 1970; to zgodbo o verskem čudežu je leta 1892 objavil pisatelj Anatole France) ter ameriško-jugoslovanska grozljivka Zamolkli odmevi (Dark Echo, 1977) o nekakšnih podvodnih zombijih (tudi tu se v stranski vlogi znajde Demeter Bitenc).

Filmske kamere od morja do prestolnice

Ko smo že pri Demetru Bitencu: Srečamo ga še v švedskem trilerju Mož v senci (Mannen i skuggan, 1978), posnetem po romanu Tovornjak pisatelja Arneja Mattsona, kjer nam Španijo leta 1965 pričara Portorož. Nasploh so ob našem morju veliko snemali Italijani, recimo še komedijo (in hkrati dramo in triler) Pesek, ljubezen in sol (La ragazza della salina, 1957), kjer nastopa Marcello Mastroianni.

Vas Obrov v občini Hrpelje-Kozina je eno izmed prizorišč snemanj filma Železni križ (Cross of Iron, 1977) ameriškega režiserja Sama Peckinpaha, v glavnih vlogah pa blestita James Mason in James Coburn. Slovenija tu nastopa v vlogi Rusije v drugi svetovni vojni. Film prikazuje odnose med posameznimi izmišljenimi akterji v nemški vojski in nosi močno protivojno sporočilo.

Nekaj malega so se filmarji mudili tudi v Ljubljani. Medtem ko različne lokacije po bivši Jugoslaviji v švedskem filmu Under dit parasoll (1968) nadomeščajo divji zahod, se konkretno Ljubljana pojavi kot – vsaj tako sumim – četrt v New Yorku, nastopajo pa člani pop/rock zasedbe Sven-Ingvars. Še en TV-film, v katerem zasledimo Ljubljano, je nemško-avstrijska zgodba o šahistu in razvijalcu računalniškega šahovskega programa z naslovom Črno in belo kot noči in dnevi (Schwarz und weiß wie Tage und Nächte, 1978), igra ga Bruno Ganz (Hitler v filmu Propad, od koder izhaja video meme »Hitler Reacts«).

Italijanski giallo (triler/grozljivka) La corta notte delle bambole di vetro  (1971) o novinarju, ki raziskuje izginotje svojega dekleta in se znajde priseben ujet v svojem paraliziranem telesu, se dogaja v Pragi, ampak trupla se namesto ob Vltavi množijo ob Ljubljanici. Čeprav je večji del filma posnet na Češkem in nekaj v Zagrebu, pa opazimo tudi Tromostovje, Zmajski most (brez prikaza zmajev) in nabrežje pri Makalonci, kjer so dvajset let kasneje čez reko potegnili še en most. Med ustvarjalci filma je najbolj prepoznavno ime skladatelja Ennia Morriconeja.

Prizorišče češkega umora so prikrili tako, da so na tem mestu zgradili Ribjo brv.

Nekoliko novejšega datuma je BBC-jeva miniserija Vojne usode (Fortunes of War, 1987), ki so jo med drugim snemali v Ljubljani, dogaja pa se v času 2. svetovne vojne. V glavnih vlogah najdemo Emmo Thompson in Kennetha Branagha.

Fantazijska in zgodovinska dežela

V zadnjih letih se je še največ govorilo o snemanju v Bovcu, ki je nadomestil delček fantazijske dežele Narnije v filmu Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan (The Chronicles of Narnia: Prince Caspian, 2008). Filmska ekipa je na Soči postavila velik lesen most za pomemben dramatični razplet in ga pozneje tudi odstranila, tako da ga v turistične namene ravno ne moremo uporabljati. Med bolj znanimi obrazi, ki se nekje tekom filma znajdejo v naših krajih, je zagotovo Peter Dinklage (Tyrion v seriji Igra prestolov).

Če pregloboko pogledate v omaro, se znajdete na tej lokaciji.

Praljudje se sprehajajo po meni neznanih slovenskih dolinah in eni slovenski jami v italijanskem filmu Maciste proti pošastim (Maciste contro i mostri, 1962), v katerem se herkulovski popotnik Maciste znajde med dvema ognjema med častilci sonca in lune. In okrog hodijo tudi pošasti. S klasičnimi 1960 posebnimi efekti. Takega dragulja ne morem izpustiti iz članka, čeprav mi resno primanjkuje konkretnejših informacij. V vlogi Doraka, Ayakovega očeta, nastopa – seveda – Demeter Bitenc.

Veliko preseljevanje prazgodovinskih ljudstev.

Romunija, oziroma natančneje Transilvanija, je zahvaljujoč legendi o grofu Drakuli ena bolj prepoznavnih lokacij na jugovzhodu Evrope. Ustvarjalci Transilvanije 6-5000 (Transylvania 6-5000, 1985) so bili mnenja, da sta Novo mesto in grad Mokrice dovolj podobna vampirski prestolnici in so sem pripeljali Jeffa Goldbluma, Eda Bagleya Jr., Geeno Davis ter Michaela Richardsa (pet let kasneje je postal Kramer v nadaljevanki Seinfeld). Film je tipična komedija-grozljivka iz 80-ih let 20. stoletja in govori o dveh ameriških novinarjih, ki zaradi urednikove želje po senzacionalni zgodbi v Transilvaniji iščeta Frankensteina. V stranskih vlogah po seznamu igralcev sodeč nastopa veliko lokalnega prebivalstva, da o statistih ne govorim. Dolenjci torej v filmu lahko iščete sosede in sorodnike.

Jeff Goldblum in Ed Bagley Jr. razmišljata, če je v Novem mestu še kaj odprtega.

V kompleksu gradu Mokrice Frankenstein in Drakula redno igrata golf. Seveda ponoči.

Iz fantazije pa v svobodno dramatizacijo resničnih dogodkov. Akcijski film Rdeči repi (Red Tails) iz leta 2012 o izključno temnopolti ameriški vojaški enoti med 2. svetovno vojno ima Slovenijo našteto med lokacijami snemanja, vendar je sama nisem prepoznala. Se pa v filmu nahaja mnogo posnetkov z letal in vsa tista pokrajina spodaj bi bila čisto lahko slovenska – ali pa od kake sosednje države (itak se film deloma dogaja v Italiji). Rdeči repi imajo tudi zelo impresivno igralsko zasedbo, saj nastopajo zvezde, kot so Terrence Howard, Cuba Gooding Jr., Michael B. Jordan in Bryan Cranston. Izvršni producent filma je George Lucas, ki je tudi režiral nekatere prizore.

Če ste ljubitelji plesa, vam je morda znano ime Isadora Duncan. Gre za ameriško plesalko, ki se je uprla pravilom klasičnega baleta, oživljala ples antike in ki je prva plesala na klasično koncertno glasbo. Leta 1968 jo je v biografskem filmu z naslovom Isadora upodobila Vanessa Redgrave. Plesalka je ustanovila več plesnih šol internatnega tipa za deklice, eno izmed teh – moskovsko – pa v filmu upodablja Ptujski grad. Čisto mimogrede: manjšo, a pomembno vlogo v tem filmu igra Lado Leskovar.

Na Ptuju se kar kadi od plesa!

Ko si v dvomih, pojdi snemat na grad Brežice … ali na Predjamski grad

Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva (Rosencrantz & Guildenstern Are Dead) iz leta 1990 je alternativni pogled na Hamleta. Tragikomično dramo absurda je napisal Tom Stoppard ter nato sam režiral istoimenski film, kjer sicer stranska lika iz Hamleta stopita v ospredje. V originalnem Shakespearovem delu se na odru pojavita le občasno, film pa prikazuje, kako o življenjskih vprašanjih filozofirata v času, ko ju gledalec standardnega Hamleta ne vidi. V naslovnih vlogah spoznamo Garyja Oldmana in Tima Rotha, poleg njiju pa imata večji vlogi tudi Richard Dreyfuss in Iain Glen. Notranji prizori zgodbe, ki se seveda odvija na Danskem, so bili posneti na gradu Brežice.

Tim Roth in Gary Oldman med globoko debato o freskah viteške dvorane gradu Brežice.

Tretji del Ducat umazanih (prvi del iz leta 1967 je bil velika uspešnica, njegova televizijska nadaljevanja pa precej manj) s podnaslovom Smrtonosna misija (Dirty Dozen: The Deadly Mission, 1987) in s Tellyjem Savalasom (Kojak) v glavni vlogi se dogaja v času 2. svetovne vojne, pot pa junake vodi v francoski samostan Saint-Michel, tu ga zastopa samostan v Kostanjevici na Krki, od koder morajo rešiti skupino znanstvenikov. Nacisti so se naselili tudi v vili, ki jo igra grad Brežice.

Kostanjevica! Kostanjevica! Kostanjevica! It’s only a model!

Major Kojak, sta tisto tam spodaj Gary Oldman in Tim Roth?

In kot da viteška dvorana v gradu Brežice še ne bi bila dovolj natrpana, jo je za neimenovano dunajsko dvorano, v kateri poteka modna revija, uporabil še Jackie Chan –  v tem primeru režiser in igralec – v akcijski komediji Božji oklep (Armour of God, 1986). Predstavljajte si nekakšen kung fu Indiano Jonesa. Poleg Brežic je vidna slovenska lokacija še Predjamski grad skupaj z jamami, podzemnimi hodniki in previsno steno, po kateri se akcijski zvezdnik suvereno spušča. Razvpita Erazmova trdnjava je tu samostan okultne bratovščine z izbranim okusom za vino in lepa dekleta.

Potem ko je brez težav knockoutiral tri menihe, se je Jackie Chan trudil razbrati okultna sporočila, ki so jih turisti vpraskali v s plesnijo prekrito steno najbolj vlažnega slovenskega gradu.

Za konec naj omenim še miniserijo Beli konjiček (Moonacre, 1994), ki se je spomnim iz mladinskih let – zgleda je name takrat naredila močan vtis Polona Vetrih v vlogi gospe Blackheart, saj pred očmi vidim njen obraz, medtem ko sem ostale osebe in večino dogajanja pozabila – in ki je bila prav tako deloma posneta v Predjamskem gradu in jami za njim. Zgodba, ki se dogaja v Angliji leta 1842 in vključuje elemente magičnega, temelji na mladinskem romanu Beli konjiček pisateljice Elizabeth Goudge. Knjigo je avtorica serije Harry Potter J. K. Rowling omenila kot svojo najljubšo knjigo iz otroštva. Leta 2008 so po isti predlogi posneli še en film, v katerem pa Slovenije ni.

Zavedam se, da nisem pokrila vsega, saj za precej naslovov (če so sploh navedeni) ne najdem nobenih podatkov. Lokacije snemanj tudi niso vedno natančno zapisane, Slovenija pa se poleg tega v starejših filmih lahko izgubi v poplavi oznake Jugoslavija. Če prepoznate še kakšno sceno ali film, prosim zapišite v komentar, saj je zagotovo še mnogo del vrednih ogleda.

Pošast iz slovenskih jam vam želi veselja poln december!