Potovanje v nezavedno

Potovanje vase, je potovanje v nezavedno in neraziskane globine naše podzavesti. Pred nami je čas sprememb, ko se ljudje pričenjajo pospešeno zavedati, da je čas za delo na sebi, ker le tako bomo lahko skupaj s sinergijo, spremenili svet. Recite mi, da sem idealist, vendar to ni nič novega. Verjamem, da je potrebno, da vsak posameznik prične s spremembo pri sebi in od njega se bo sprememba širila v svet.

Spremembe

Nekaj dni ali celo tednov je, kar se moje telo počuti težko in utrujeno in srce mi bije hitreje kot ponavadi. Nekajkrat celo preskoči in ubere drugačen ritem. Vendar se navkljub dokaj nenavadnemu fizičnemu stanju, počutim neznansko lahkotno v misli in v duhu. Kot bi se prebujala iz nekega polsna in se prilagajala na nove frekvence delovanja, ki so drugačne od prejšnjih in jih telo dohaja nekoliko počasneje.

Spremembe niso vedno prijetne, vendar so potrebne za našo osebno rast. Pisala sem že o tem, da je sprememba edina stalnica, kajti kjer ni spremembe, ni rasti. Kdor stagnira, ne napreduje. Svet v tem trenutku ne potrebuje ljudi, ki vegetirajo, pač pa potrebuje pogumne in srčne ljudi, ki bodo navdihovali ostale in jim pomagali pri prehodu na nove frekvence delovanja. Ravno to se namreč dogaja.

Tudi sama čutim te spremembe, pospešeno pridobivam na svoji notranji moči in resnično se je pričenjam zavedati s celim svojim bitjem pomena omenjenih sprememb. Občutki ob tem so neverjetni, težko jih je ubesediti z nam poznanimi besedami ali besednimi zvezami.

Ko zapisujem tele vrstice, se počutim nekako poenotena s svetom in moj duh se radosti novim dušnim spoznanjem, kljub temu pa moj uma tava prek zablod in utvar tančic iluzij, ter se vprašuje o pomenu prave resničnosti…

Kaj je zares resnično?

Moja neverjetna sanjska izkušnja

Sredi belega dne so me zapustili zadnji atomi moči, kar se zgodi le redko kdaj in utonila sem v globok, a lahkoten spanec. Podoba zunanjega sveta se je razblinila in znašla sem se v imaginativnem svetu sanj, v katerem sem bila zmožna ustvarjati po svoji podobi, v katerem je moja zavest risala po njih platnu in ustvarjala po lastnih smernicah in svoji volji.

Zaradi moje izjemne povezave, ki jo že od kar pomnim zase, čutim z morjem, se je sanjsko dogajanje v celoti postavilo in se odvijalo v nekem obmorskem mestecu, moji zemeljski logiki, neznanem.  Velikokrat se mi v sanjah pojavlja morje, posebno kadar mi želijo sanje razkriti nekaj o meni oz. ozavestiti nekaj iz podzavesti. Sanje o vodi so na splošno pogoste in so predvsem izrazit sanjski simbol, saj voda ponazarja naše trenutno emocionalno stanje.

Sanje so se odvijale v poznem popoldanskem času, saj je sonce žarelo v svoji zlato rumeni barvi in osvetljevalo tlakovano pot, ki je vodila mimo simpatičnih starih hišic, na obalo. Želela sem čimprej priti do obale, zato sem pospešila korak. Nakar zaslišim iz daljave glas, se ustavim in zazrem nazaj. Iz dvorišča stopi naprej starejši gospod in me sprašuje: “Česa se bojiš? Ali se česa bojiš?” Odvrnila sem pogled, stopila nekaj korakov naprej, nakar sem se ozrla nazaj in glasno zavpila: “Ničesar!” Odhitela sem dalje svojo pot in si zamrmrala: “In ravno to me plaši, da se ničesar ne bojim…”

V tem sem se kar naenkrat znašla na obali. Položaj sonca je bil isti kot poprej ter je s svojim zlatorumenim sijajem odseval na mirni morski gladini. Znašla sem se sedeti v stolu, na robu pečine. Pod mano je bila peščena plaža in levo poleg mene, je stala ljubka kamnita hišica, ki je ponazarjala moj dom. Opazovala sem okolico in imela sem občutek, da sem zares doma, čeprav v resničnem svetu, tako magičnega kraja še nisem uzrla.

Potem pa me je zadelo, kot strela z jasnega. Kot bi se znašla v tunelu nenavadne svetlobe in moja zavest se je prebudila. V tistem trenutku sem se zavedla, da sanjam. Pričela sem se zavedati, da sem se pravkar prebudila v svojem lastnem sanjskem svetu.

S svetlobno hitrostjo sem se znašla zopet v prvi situaciji, ko sem hodila po tlakovani poti skozi mestece, le s to razliko, da moj korak ni bil naporen, vendar neskončno lahak. S stopali se nisem tal niti dotikala, pač pa sem lebdela, lahkotno kot peresce v vetru in se z neznansko hitrostjo pomikala naprej. Zopet sem se kar na lepem znašla na obali, le da tokrat nisem srečala nikogar in mi ni nihče postavljal nikakršnih vprašanj. Zopet sem sedela na stolu, na robu pečine in tudi okolica je bila identična poprejšnjemu prizoru.

Razmišljala sem o tem, kako resnično se vse zdi in potem me je prešinila misel, da sem pravzaprav budna v sanjah, da je resnično, vendar ni resnično in mi je dano ustvarjati po lastnih željah.

In v tem trenutku sem se dvignila od tal ter poletela. Sprva je bil občutek nenavaden in nisem znala usmerjati svojega leta ter njegove hitrosti. Bilo je malo turbulentno, vendar sem ugotovila, da ga lahko usmerjam in vodim s svojimi mislimi. Na lepem sem letela iznad obale, okoli hišice, nad pečino…in ob tem občutila neverjetne in neopisljive občutke sreče, ki so me navdajali z nepojmljivo radostjo. Počutila sem se varno in imela sem popolno kontrolo v trenutku, ko sem se prepustila.

Občutila sem izjemno neodvisnost in predvsem me je preplavil občutek svobode. Bilo je magično, z eno besedo.

Lucidne sanje

To, da se oseba prebudi v lastnih sanjah, se imenuje lucidno sanjanje. V lucidnih sanjah je možno zavestno manipulirati sanjsko vsebino – lahko razmišljamo, se odločamo in delujemo na podlagi lastnega uma, izbirno. Svoje sanjanje lahko nadzorujemo in sanje prilagajamo ter spreminjamo.

Sanje in podzavest

Večina sanj, ki jih imamo, so podzavestne narave in jih nismo zmožni kontrolirati. Vendar je tudi narava našega delovanja v budnem stanju sestavljena iz preko 90 odstotkov podzavestnega delovanja, torej tudi v budnem stanju, delujemo predvsem avtomatsko. Naša zavest deluje na principu avtopilota, ki ga usmerja in nadzoruje podzavest.

Za uspešno delovanje, bi morali tudi za čas budnega stanja, vzpostaviti zavezništvo med zavestjo in podzavestjo. Da bi bilo to mogoče izvesti, se moramo seznaniti s skrivnostnimi aspekti nas samih in vlogo, ki jo podzavest igra v našem življenju. Zavedati se moramo, da naš zavestni um predstavlja stražarja, za vstop v podzavestni um. Iz tega razloga je pomembno, da misli izbiramo selektivno, saj se v podzavest shrani vse.  V podzavesti so shranjeni dogodki, čustva in misli.

Podzavest je centrala moči.

Preden se nekdo zavestno odloči ali se bo odpravil po poti raziskovanja skrivnostnih in misterioznih globin lastne podzavesti, se mora jasno zavedati, da se bo moral pogumno soočiti tudi z vsem, kar to popotovanje vase prinaša.

Naša podzavest je sestavljena iz plasti in plast za plastjo, se skrivajo tudi vsi tisti mračni spomini, ki segajo nazaj v čas, ko je bila duša morda utelešena v nekem drugem življenju in strahovi, kjer tičijo njih vzroki.

Sanje so naša direktna povezava s podzavestno vsebino. Ko si razlagamo neke sanje, se poglabljamo v neraziskane globine nas samih.

Ko zaspimo, zaspi z nami tudi naša budna zavest, vendar podzavest je še kako budna in v tej točki se zgodi povezava med podzavestjo, ki na platno naših sanj, slika podobe iz oceana preteklih izkušenj in prepričanj. Sanje so kot film, ki ga režira podzavest.

Živimo torej v dveh svetovih in oba sta resnična. V budnem stanju je za nas resnično vse, česar se zavedamo in v sanjah je tudi resničen sanjski svet, saj se ponavadi ne zavedamo, da sanjamo. Je pa še kako interesantno dejstvo, da so bili moji občutki doživljanja sanjskega sveta, s tem, da sem se zavedala, da sanjam, zelo resnični in samih sanj se spominjam do podrobnosti natančno. Vznemirljivo, fascinantno in dokaj šokantno doživetje! Občutek svobode, ki je najboljši približek samim nebesom!

Sicer pa je vse je stvar posameznika in njegove lastne percepcije.

Pomen sanj

Zakaj sanjamo je vprašanje, s katerim so se ukvarjale že davne civilizacije, vprašanje, s katerim se človeštvo ukvarja od samega začetka in jim še dandanes pripisujemo skrivnostni pomen.

Morda so sanje tiste, ki nam pravzaprav omogočajo bežen vpogled tudi v zloglasno onostranstvo, kjer se lahko srečujemo z ostalimi dušami, tudi tistimi, dušami umrlih.

Sigmund Freud je bil precej skeptičen in ozkogleden pri opredeljevanju pomena sanj. Že res, da se sanje kažejo v simbolnih podobah, pa vendar je zelo naivna misel, da naj bi sanje izražale zgolj potlačene in nezavedne želje, povezane s spolnostjo in agresijo. Freudova pot v nezavedno je vodila predvsem do ovalnih predmetov, ki so ponazarjali penis, ter zaprtih predmetov z odprtinami, ki so predstavljali vagino. Če to ni ozkogledno in za lase privlečeno mnenje enega strokovnjaka, potem ne dam nič! Njegov pogled me hkrati nasmeje in rahlo ujezi, saj od nekega doktorja znanosti, takšne omejene percepcije, ne bi pričakovala.

Freudov sodobnik in njegov učenec, Carl Gustav Jung si je drznil narediti korak naprej. Prav tako kot Freud je verjel, da so sanje simolnega pomena, vendar je zavračal misel, da so zgolj izraz nezavednih, potlačenih želja in misli. Njegova trditev je bila, da so sanje komunikacija med zavednim in nezavednim in omogočajo refleksijo posameznika v budnem stanju. Po njegovem skromnem mnenju, naj bi sanje ponujale tudi možnost reševanja težav, s katerimi se posameznik sooča v trenutni točki neke življenjske situacije.

Sanjski svet torej, ali druga resničnost? Zagotovo so dimenzije in obstajajo svetovi, v katere odpotuje naša zavest. In ker je to sila težaven podvig v budnem stanju, ubere svojo pot v sanjskem svetu.

Verjamem, ker sem doživela in doživela sem, ker sem verjela.

Sprehajala sem se po svoji podzavesti in iz oči v oči soočala s svojimi najglobljimi strahovi, ki so mi pokazali nove priložnosti za rast.

Bila sem na astralni ravni, kjer sem srečevala duše umrlih in z njimi komunicirala. Vendar ne preko besed, pač pa telepatsko. Komunikacija je potekala s podobami, ki so se prenašale iz uma v um.

Bila sem v drugih svetovih, kjer so mi preroške sanje razkrile potek nekih dogodkov in njih pomen, za moje najvišje dobro.

Sanje so zagotovo nek notranji proces, ki ga zna vsak sam sebi najbolje interpretirati. Z gotovostjo pa trdim, da imajo sanje zelo pomembno vlogo v naših življenjih, četudi se jih v veliki meri niti ne spominjamo.

Včasih v sanjah razrešujemo težke misli, ki so se nakopičile ali dobimo odgovor na rešitev nekega perečega problema, ki je prisoten v našem življenju, kar se imenuje Eureka trenutek in opisuje rešitev nekega problema, ki je bil poprej kot nerešljiva uganka in je potem kar na lepem dobil jasno razrešitev. Zanimivi so tudi Aha! trenutki, ki jih doživljamo za čas budnega stanja, vendar so Eureka! trenutki, ki jih doživljamo v sanjah, naravnost osupljivi!

Včasih se soočamo s potlačenimi strahovi, željami in mislimi in včasih nas sanje odpeljejo na krilih idej in spoznanj.

Vsake sanje v sebi nosijo sporočilo, ki se dotika posameznika na svojevrsten način. Kdor je v stiku z lastno intuicijo in ima poglobljeno samozavedanje, ta si sanje tudi lažje interpretira in jih pogosto lahko doživlja resničnejše od resničnega.

Sanje in kreativnost

Neke raziskave so celo pokazale, da so sanje povezane s posameznikovo kreativnostjo in izražanjem. O tem glasno pričajo tudi zgodovinska dejstva:

Elias Howe je izumil šivalni stroj, vendar se je mučil z dizajnom igle, ki ga ni in ni razrešil, dokler ni imel teh sanj, v katerih je bil ugrabljen s strani kanibalov in kjer mu je bilo rečeno, da mora brezhibno dizajnirati iglo za svojo napravo ali pa bo umorjen. Zagledal je kopja, ki so jih v rokah držali kanibali in ugotovil, da ima vsaka konica na vrhu majhno luknjo. Ko se je prebudil iz sna, je z gotovostjo vedel kakšen bo dizajn igle njegovega izuma.

Friedrich August Kekule von Stradonitz je odkril molekularno strukturo benzena, prav tako v svojih sanjah, kjer je bil obkrožen s kačami, ki so žrle lastne repe in oblikovale šesterokotne oblike. Eureka!

Albert Einstein je bil vedno velik zagovornik kreativnosti, kar je tudi izrazil s svojim znamenitim rekom, da je domišljija pomembnejša od znanja. Teorija relativnosti se mu je razodela v sanjah.

 

James Cameron je izsanjal Terminatorja.

 

Paul McCartney je sanjal melodijo skladbe Yesterday in ji nato dodal besedilo.

Zelo je verjetno, da je ključ do bolj jasnega vpogleda v naš sanjski svet in z njim v podzavest ali pa v druge svetove, povezanost z našo intuicijo in prav tako z zavestjo, ki nas spremlja skozi budno življenje. Ko pričnemo poslušati svoje občutke in jim zaupati, takrat na nek način ustvarimo povezavo med zavednim in nezavednim in s tem premostimo prepad med budno realnostjo in sanjami.

In zopet se pojavi vprašanje, kaj je pravzaprav resnično in ali ni vse zgolj iluzija?

Zunanji svet je ogledalo notranjega sveta

V svetu kvantne fizike na primer, ne obstaja nič, kar bi bilo čvrsto. Fizični svet, ki nas obdaja ni nič drugega, kot širni ocean energije, kar so tudi fiziki sami dokazali. Dokazali so tudi to, da so misli tiste, kar povezuje in na nek način drži skupaj, to vseskozi spreminjajoče se polje enegije, ki se preliva v objekte, kateri so vidni človeškim očem. Naše oko pravzaprav zazna projekcijo nekega predmeta, zaradi vibracije in gibanja energije.

Torej sklepam, da postanemo tudi mi točno tisto, o čemer največ premišljujemo in tudi naše življenje navsezadnje postane takšno, kot smo si ga v največji meri predstavljali in verjeli, da bo. Ne govorim o željah in namerah posameznika, pač pa o splošni predstavi, ki ga spremlja skozi življenje, s priučenimi prepričanji in vrednotami vred.

In že smo tam, ko lahko trdimo, da je svet samo naše ogledalo in nam omogoča, da doživimo zgolj tisto, za kar verjamemo, da je naša osebna resnica. Dokler tega seveda ne spremenimo.

Človek je čudovita konfiguracija inteligentne energije, ki se pod površjem konstantno spreminja in preoblikuje. Človeški um pa je tisti, ki ima nad njo nadzor.

Tudi nek predmet opazovanja, ki ga vzamemo za primer, ni ločen od opazovalca samega. Samo opazovanje, opazovalčeva pozornost in pa njegov namen povzročita spremembo v vezi opazovanega predmeta. V razmislek, kako znaten vpliv imajo naše misli, naš namen in usmerjena pozornost na neko izpostavljeno stvar.

Tudi naše telo je bila najprej misel, ki je bila vzrok, ki je ustvaril posledico. In posledica ne more ustvarjati, pač pa je lahko samo izkustvene narave.

Vedno znova poudarjam, da je treba paziti in biti previden okoli lastnih misli, ker se te shranjujejo v našo podzavest, vse od prve pa do zadnje, ter tako tvorijo informacijski center, do katerega imamo omejen dostop.

Podzavest je kot, če si predstavljamo trdi disk računalnika, v katerega se shranjujejo podatki in naši možgani so orodje, prek katerega lahko te podatke ozavestimo.

Človek ni nič drugega kot mikrokozmos, skozi katerega se izraža makrokozmos, deluje po principu vzroka in posledice ter resonira z vibracijami, ki jih sam tudi oddaja.

Nekje v nas se skriva znanje in odgovori na vsa vprašanja. Spoznaj sebe in spoznal boš vse, bi se lahko reklo, glede na zgoraj navedeno trditev o človeku, kot mikrokozmosu. In če je človek mikrokozmos, se preko makrokozmosa spoznava. To pa je vse.

 

Pojavnost pa je lahko zavajajoča in izza nje se skriva bistvo, ki je resnično.