Piknik – kako zakuriti ogenj
Poletni meseci so še kako privlačni za piknike, zato se veliko ljudi odloči, da svoje osebne praznike (ali pa kar tako) začini s pojedino, bodisi na ražnju bodisi hrano spečeno nad živim ognjem. Največkrat so takšni pikniki ob reki, potočku ali jezeru, saj se tam nahajajo najlepši prostori za piknik. Če se odločimo za takšno vrsto preživljanja časa, potem moramo dobro preveriti, kje je dovoljeno prižigati ogenj, kje se tega ne sme in se seznaniti z vsemi varnostnimi ukrepi, ki jih to početje zahteva.
Ne pozabimo tudi dejstva, da je znanje o tem, kako zakuriti ogenj v naravi, lahko tudi ključnega pomena ali v veliko pomoč, če se kdajkoli v življenju znajdemo v situaciji, ki bi od nas zahtevala spretnosti za preživetje.
Varnost
Varnost je pri kurjenju ognja v naravi najpomembnejša. Če še niste imeli izkušnje z močjo ognja, potem si težko predstavljate, v kakšne razsežnosti se lahko požar razvije, požar, ki ga lahko v naravi hitro zaneti že nedolžna iskrica. Če so izpolnjeni določeni pogoji (vegetacija, smer in hitrost vetra, temperatura in vlažnost zraka ter razgibanost terena) se požar lahko širi zelo hitro (tudi 100 km/uro). Zaradi varnosti, v izogib temu, je v gozdu kurjenje ognja prepovedano, razen v urejenih kuriščih. Če ognja ne moremo zakuriti v takšnem okolju, ki ga lahko nadzorujemo, tega sploh ne počnemo.
Prostor, ki ga izberemo za pripravo ognja, naj ne bo v neposredni bližini dreves ali pod njihovimi krošnjami. Izogibajmo se tudi področij s suho travo, saj je tam velika nevarnost, da pride do požara.
Na območjih, kjer je razglašena velika požarna ogroženost, je prepovedano uporabljati odprt ogenj, zato tega ne počnite.
Pomembno je tudi, da imamo ob sebi plastenko vode, s katero lahko požar kadarkoli pogasimo.
Kako pripravimo prostor za kurjenje
Ko smo si izbrali primeren in varen prostor za kurišče, vsaj tri metre naokoli očistimo tla vseh vnetljivih snovi (les, podrast, listje, suha trava …), tik ob kurišču pa naj bo gola zemlja ali kamenje. Kurišče obložimo z večjimi kamni ali skalami, izogibamo se strešnikov ali poroznih mokrih kamnov, ker ti ob ognju pokajo.
Nabiranje netiva
Lahko bi ogenj zakurili čisto preprosto, s pomočjo papirja, če pa tega nimamo pri sebi, bomo poiskali netivo v naravi. Če izberemo dobro netivo, potem bomo za prižig ognja porabili le malo časa in le eno samo vžigalico. Pa pojdimo na pripravo materiala za ogenj.
- Če imamo v bližini iglavce, so suhe smrekove vejice in vejice drugih iglavcev idealno netivo (značilno zanje je, da se tudi ob manjšem dežju ne navlažijo. Če pa jih dež le namoči, potem zelo enostavno odstranimo vlažno lubje in za netivo uporabimo suho sredico). Kje jih najdemo? Na posušenih spodnjih vejah iglavcev;
- Semena osata in socvetje rogoza sta tudi odlična netiva;
- Slama in suha trava; samo takrat, ko so razmere suhe, drugače to ni kaj prida uporabno netivo;
- Odlično netivo, ki gori kot papir je brezovo lubje, ki gori celo sveže ali mokro;
- Posušeno lubje iglavcev je prav tako dobro netivo;
- Dobro netivo, če je suho, je tudi odpadlo listje;
- Semena srobota;
- Gozdna šašulica.
Ko naberemo netivo, gremo še po dračje. Dračje je suho, odpadlo vejevje. Pozorni bodimo samo na to, da dračje ni vlažno ali da je čim manj vlažno. Najbolj suho dračje bomo našli na podrtih drevesih, ki štrlijo v zrak ali tiste zataknjene veje, ki so kako drugače dvignjene od tal. Zato poglejte tudi malce navzgor, ko nabirate dračje. Poleg dračja naberemo še tanjša suha debla in s pomočjo noge, roke ali žage naredimo drva za kurjavo.
Nekaj pomembnih informacij o izbiri pravega lesa:
- suh les; lažje zagori, daje več toplote in manj dima
- trhel les ima v sebi veliko vlage, zato je slabo kurivo
- tanka drva bodo hitreje zgorela in bodo za sabo pustila malo žerjavice
- debelejša bodo gorela počasneje in dlje časa in dajo več žerjavice
- razcepljena drva gorijo boljše kot okrogla
- jelka, bor, vrba, smreka, breza in jelša hitro izgorijo
- hrast, gaber in javor, gorijo počasi, vendar dajo dobro žerjavico
- bukev je najprimernejša za kurjavo
Zakurimo ogenj
Na pripravljen prostor položimo netivo, iz katerega naredimo gost šop. Na ta šop netiva pokonci položimo tanjše vejice ali dračje, ter na koncu postopoma v obliki piramide nalagamo najprej tanjša, potem vedno debelejša drva. Piramida naj ima nekje odprtino, kjer bomo lahko zanetili ogenj. Ta odprtina naj bo na tisti strani, iz katere piha veter. Drva ne smejo biti preveč natlačena, saj bi v tem primeru ovirala dostop zraka do ognja, prav tako pa ne smejo biti preveč narazen, ker bi jih tako plamen netiva težko dosegel. Najverjetneje imamo s seboj vžigalice ali vžigalnik, zato bomo tudi tokrat za prižig uporabili enega od teh pripomočkov. Prižgimo netivo od spodaj. Imamo ogenj. Sedaj pa je naša naloga le še ta, da ga vzdržujemo toliko časa, kolikor ga potrebujemo, da dobimo dovolj žerjavice. Prižganega ognja nikoli ne spustimo iz nadzora.
Morda se v enem od naslednjih prispevkov naučimo, kako prižgati ogenj brez vžigalic in vžigalnika.
Ko pa pride čas, ko se začne zaključevanje s piknikom, moramo poskrbeti še za zelo pomembno opravilo – poskrbeti moramo za varno pogasitev ognja, pospravimo za seboj vse smeti in pustimo prostor takšen, kot smo ga dobili.
Kako pogasimo ogenj
Najbolje, da pustimo, da ogenj pogori do konca. Vodo smo vzeli s seboj, zato je najlažje, da ga pogasimo tako, da le-to zlijemo na žerjavico. Za boljšo učinkovitost žerjavico s palico razgrebemo in nato ponovno polijemo. Žerjavico nato pokrijemo z zemljo ali peskom ter poteptamo. Ne pozabimo na naravo, zato poskrbimo, da bomo za seboj pustil mesto čim bolj v takšnem stanju, kot je bilo, preden smo si jo sposodili.
Majhni nasveti
- Poskrbite, da se dobro zavarujete pred soncem;
- Veliko priprav za peko lahko pripravimo že doma (pripravimo meso, pripravimo solato …).
- Meso mariniramo v olju z zelišči, saj to deluje kot zaščitni ovoj pred učinki dima, podobno, kot če živilo ovijemo v aluminijasto folijo;
- Opran neolupljen krompir lahko prav tako zavijete v folijo in ga zakopljete v žerjavico – odličen je;
- Morda je modro, da ne pozabite na zaščito pred insekti, saj si ne želite, ida vam te majhne nadležne zverinice pokvarijo krasen dan.
Za konec pa še en dober recept za grške ražnjiče, ob katerih se vam bodo resnično cedile sline in prosili boste za še …
Ražnjiči po grško
Sestavine:
- 700g piščančjega fileja,
- 200g jogurta,
- origano,
- peteršilj,
- česen,
- sok polovice limone,
- sol,
- poper in
- oljčno olje.
Priprava:
Opran in osušen piščančji file narežemo na 4 cm velike kose.. Vzamemo večjo skledo in v njej zmešamo limonin sok, jogurt, sesekljana zelišča, sol in poper ter v tako pripravljeno marinado stresemo narezano meso. Dobro premešamo in pustimo, da se meso v marinadi namaka približno eno uro. Med tem naoljimo žar in pripravimo ogenj. Na dobro segrete rešetke položimo meso, nabodeno na palčke, ki ga pečemo približno 12 minut. S preostalo marinado lahko meso med pečenjem večkrat premažemo.
Uživajte na pikniku in dober tek!
Če se odpravljate na morje ali daljše potovanje in se sprašujte, kaj vzeti s seboj, priporočam tale seznam.