Perfekcionizem – Kako se ga znebiti?
Perfekcionizem je verjetno znan kar veliko ljudem. Ko nič kar naredimo, ni dovolj dobro ali pa nikoli ni pravi čas, da naredimo korak naprej, mogoče nam kot osebnosti nekaj »manjka« in še mnogo drugih lisičjih razlogov. Zakaj lisičjih? Zato, ker je lisička metaforično prav zvita zver in s tovrstnimi razlogi prav lepo »lisičimo« sami sebe.
Perfekcionizem je pot, ki ne privede nikamor.
Popolnosti ne bomo dočakali. Vsaj v takšnem pogledu ne, kot si je želimo s strani našega ega, ki ga pridno hranimo iz dneva v dan, ko verjamemo, da za nekaj ali nekoga nismo dovolj dobri, ker še nimamo te in one kvalitete, sposobnosti, lastnosti in tako naprej.
Toda ali je to res?
Ne ni. Nikoli ni bilo. Če za nekaj ne bi bili »dovolj« sposobni, primerni, pametni, dovolj karkoli že, ne bi na primer niti dobili ideje in prebliskov za uresničevanje. Je pa potrebno pričeti početi karkoli nas pač že veseli, četudi za to ni »popolnih« okoliščin in tako kot smo si zamislili v svojih najdrznejših sanjah, včasih mogoče bolj v iluzijah.
Nikoli ne bo popolno, nikoli ne bo pravi čas, vendar enkrat bo potrebno reči sprejmem, umakniti perfekcionista s poti in skočiti.
Enkrat je potrebno sprejeti sebe, z vsemi t. i. »napakami« vred in dojeti, da to sploh niso napake. Enkrat je potrebno narediti korak, četudi ni že vnaprej znanih vseh stopnic, po katerih bomo stopicljali. Enkrat je potrebno zavedati se, da perfekcionist spet trka na vrata, se mu lepo zahvaliti in ga umakniti s poti. No, če sem čisto iskrena, je to potrebno narediti večkrat – vsakič, ko perfekcionist pride na obisk!
Kako pa umakniti perfekcionista s poti?
Perfekcionist je prav lisičje zvit in vedno znova najde kakšen manever, s katerim nas prepriča v našo »nezmožnost« in »nesposobnost«. Verjetno ga ne bomo kar zbrisali kot z radirko, enkrat za vselej, lahko pa se močno približamo temu tako, da ga vedno znova pozdravimo in mu rečemo, da je lepo, da je prišel pogledat naokrog, vendar ne bomo kupili vseh teh izdelkov, ki jih ima na voljo, četudi je še tako prepričljiv prodajalec!
Jaz z njim po novem komuniciram nekako takole: »Hvala, dragi perfekcionist, ni mi potrebno kupovati tvojih produktov, kot so: »nisi še dovolj«, »ni še pravi čas«, »drugi so boljši, pojedli te bodo za malico«, »ne rini tja, kjer ni mesta zate« in podobnih. Odločam se da mi ni potrebno imeti tega.
Tako se tudi situacija v kateri se znajdem, razelektri in na stvar pričnem gledati iz humorne perspektive, kar je veliko boljše, kot pa da »norim« sem ter tja in ugotavljam, kaj vse še nisem in nimam, da bi lahko bilo vse bolj popolno.
Dobro se je zavedati trenutkov, ko se vmeša perfekcionist in prekiniti destruktivne monologe.
Včasih smo tako zaslepljeni z vsakodnevnim divjanjem misli po možganih, da se niti zavedamo ne, kdaj se vmeša perfekcionist. Zato je potrebno ohranjati svojo budnost in sproti razreševati situacije, v katerih se počutimo, da bi morali biti najmanj »popolni.« Bolj kot se jih zavedamo, bolj trezno jih lahko ozaveščamo in razrešujemo.
Perfekcije ne bomo dočakali, zato začnimo s prvim korakom in počnimo tisto, kar nas veseli, pa karkoli že to je, ker saj veste: perfekcionizem je iz mode!