So res vsega krivi prenatrpani učni načrti?

Učni načrti naj ne bi bili prenatrpani, kot večina običajno misli. Do tega ugotovitve je na eni od spletnih skupin prišla ena od članic med poučevanjem nečakinje, ki se šola doma:

“… pri naravoslovju pa je učiteljica rekla, da jo bo spraševala po učnih načrtih. In ker je bil učbenik za naravoslovje naravnost obupen, sem začela delati direktno po učnih načrtih. Presenečena sem bila, kako malo je pisalo v njih. Res, samo osnove, medtem ko je v učbeniku bilo več kot polovico dodatne snovi. Torej, iz moje izkušnje niso problem učni načrti, ker so napisani res splošno. Odvisno je od učitelja, v kake detajle se bo spustil. In ker starši mislijo da je vse, kar je v učbeniku, po učnih načrtih, imajo občutek da so učni načrti prenatrpani. Ampak res ni tako. Tudi minimalni standardi so res minimalni in po mojih izkušnjah se v šoli za min standard preverja mnogo več, kot je napisano v učnih načrtih. In se sprašujem, je mogoče natrpanost učnih načrtov zgolj izgovor za neučinkovit pedagoški pristop?”

Na presenetljivo ugotovitev, ki jo je objavila v skupini, so se odzvali starši in tudi nekateri učitelji. Ena od prisotnih učiteljic je to potrdila, vendar je pri tem opozorila:

“V učbenikih in delovnih zvezkih je prav, da je več. Že 14 leto opozarjam, da ni krivda ne v učbenikih in ne v delovnih zvezkih in še najmanj v učnih načrtih. Žal je večina učiteljev ostala pri poučevanju osemletke – torej učenje po VSEBINI (beri po DZ in UČBENIKIH). Ves čas – nikoli nisem slišala nobenega svetovalca drugače – pa nam res polagajo na srce, da so MERODAJNI UČNI NAČRTI. Vsak učbenik in delovni zvezek pregledam in uskladim z učnim načrtom. So pa diferencirani – in spet smo pri učiteljih kako predstavijo staršem – ne morejo imeti VSI VSE rešeno, saj nimajo vsi sposobnosti za VEČ. Zato sem, trdim in bom še naprej – učni načrt so celo prenovili in še podrobneje zapisali v priporočila, kaj in kako naj učitelj uči – ŽAL PA LAHKO DELA vsak po svoje. TU SE NAJ AVTONOMIJA neha, TU NAJ PRIDEJO INŠPEKTORJI kot v starih časih – naj sedijo ves teden zraven v razredu in naj ocenijo moje delo, ne pa brezzvezne papirje.”

Med ugibanji, zakaj je v učbenikih več snovi kot v učnih načrtih, je ena od članic je napisala:

“Strokovni svet, ki jih potrjuje, pregleda le, da vsebujejo, kar je predpisano z učnim načrtom. Ne pregledajo pa t.i. nadstandarta. Zato praktično vsa gradiva (trdim za tista od 1. do 5. razreda, ki sem jih pregledala z učnim načrtom v roki) vsebujejo tudi stvari, ki jih po učnem načrtu ni treba obdelati oz. vsaj ne v tistem razredu. To je prepuščeno učiteljevi avtonomiji ali bo zadevo obdelal ali ne. Vsekakor pa mora biti učitelj osveščen, katere vsebine in znanja so stvar učnega procesa in katera tudi ocenjevanja.”

In, ker v učbenikih dodatna snov ni posebej označena, je torej na učitelju samem, da se pred pričetkom šolskega leta prebije skozi učni načrt in ugotovi, kaj je učbeniku v učnem načrtu in kaj dodatek, kot je napisala učiteljica v zgornjem citatu. Prav tako je na učitelju oz. šolskem aktivu, da se odloči, katero gradivo se bo uporabljalo pri določenem predmetu, kar pri poplavi učbenikov gotovo ni lahko.

Toda ali to vsi učitelji dejansko naredijo? Res je, da morajo napisati letni delovni načrt za celo šolsko leto, vendar ali kdo pri tem dejansko preverja, ali je učitelj v svoj delovni načrt napisal le to, kar je v učnem načrtu ali pustil notri še ves dodatni del, ki je v prenatrpanih učbenikih?

Najbrž ni tako, saj je predvsem iz učiteljskih vrst slišati, da so učni načrti natrpani in da je potrebno hiteti s snovjo, da bi se vse lahko obdelalo. In da so učni načrti določeni z ministrstva in kako oni pri tem nič ne morejo. Mar res?

Pred nami je novo šolsko leto. Spet bodo v klopi sedli otroci in spet bodo starši poslušali, kako je potrebno hiteti s šolsko snovjo. Je po zgoraj napisanem to res potrebno?