Novo mesto – mesto kalvarij
Ko sem se vračala z Novomeškega faksa … Bil je oktober, ura je bila okoli pol 12, ko sem zaključila predavanja. Napotila sem se proti Planet Tuš, kjer sem tokrat pustila avto. Po napornem dopoldnevu sem se odločila, da skočim še v trgovino in nato proti Zdravstvenemu domu. Usedem se v avto in se v veliki gneči komaj približam prvemu semaforju. Ker so bile dolge kolone, so bili vozniki še toliko bolj vznemirjeni, jaz pa z mislimi že pri študiranju. Odpeljem čez križišče in se ustavim v koloni pri avtobusni postaji.
Na semaforju zelena luč, vsi speljemo, v tistem trenutku, pa zagledaš sredi ceste dekle, srednjih let, druge pripadnosti, ki teče čez cesto … vidi, da ne bo obvladala stvar, da je preveč avtomobilov, predolga kolona … v tistem teku, ko se je pognala čez cesto, se je prav za las ujela na “havbo” mojega avto, ki je za sabo že pustil črte od zavor.
Naj omenim, da je prehod za pešce imela cca.25m od sebe. V tistem trenutku niti ne vem, kako sem ustavila avto, čeprav hitrosti tukaj ni bilo (okoli 25km/h). Šok, ki me je doletel tisto sekundo, je bil z besedami opisan nekaj takega: “jeza, šok, prizadetost, tresoče roke, živčnost” , ker tega še nikoli nisem doživela. Iz vsega strahu in nekoliko jeze sem sredi ceste odprla vrata avtomobila, jo grdo in šokirano pogledala in ji z višjim tonom rekla: »kaj delaš tukaj, a nimaš prehoda tik zraven sebe?« odgovorila mi je: »ne vem, kaj pa naj.« Jezna sem jo vprašala, kaj bi bilo, da bi jo zbila zaradi njene malomarnosti? Ona pa je rekla, da ne bi bilo nič narobe. Me zanima, koliko ljudi bi po takem dejanju krivilo voznika za nesrečo. VSI. Zakaj? Ker je bil do sedaj še vedno kriv voznik. (alkohol, droge …) Kaj lahko rečem na vse to? Samo hvala bogu, da ni bilo nič hujšega. Sprašujem se, kje je NADZOR?
Vem, da etničnim, ki jih je kar nekaj, predvsem v Novem mestu, ni veliko za pomagati, pa vendar, a ni škoda, da bi bil za tako nezgodo kriv nekdo, ki je pravilno pripeljal in odreagiral v situaciji? Ne razumem, kako za vse ljudi lahko veljajo neka pravila, ki se jih kolikor toliko upošteva, nazadnje, pa ti naredi “štalo” nekdo, ki je sam kriv za svoje početje? Tebe pa potem preganja sodišče, pojavijo se spletke, grožnje in vse, česar si tak človek ne zasluži. Čemu? Zakaj?
Ne vem, kje je način, kje je glava naše države, da ob takem početju ne pomislite na druge, sploh pa, da ne veste, da najbolj ogrožate sebe. To, kar se mi je danes zgodilo, je prvič. Vendar pa ni prvič to, da sem videla, kako ljudje brezglavo skačejo mimo kolone in čez njo prav takrat, ko je na tem delu mesta največja gneča in tako izzivajo nevarnost.
Da ne govorim o tem, kaj nastane potem, ko pride do nesreče … »naš pa ni tak, naš pa ne bi tega nikoli naredil« in po vsem tem, če se zgodi, da si vpleten z osebo etnične skupnosti, si deležen vrsto kletvic, groženj in česa podobnega, kar je v našem Novem mestu popolnoma vsakdanje, vendar brez uspeha, da bi se to rešilo.
Vsakdo izmed nas je vsak dan udeležen v prometu in lepo bi bilo,da če že ne drugega, da se vsak zaveda, da ima samo eno življenje in da se tudi pri majhni hitrosti lahko zgodi kruta nesreča, pa ne vedno po zaslugi voznika, ampak po zaslugi malomarnosti pešca!
Pravijo, da je toliko policistov, da je tako poostren nadzor … Oprostite, vsak dan sem v mestu, pa ne vidim nikogar. Vidim le patruljo, ki se vsake toliko časa vozi skozi mesto. A je to nadzor? Tak nadzor, kot ga imajo pri prometu, ko gre za alkohol in hitrost, naj imajo še pri pešcih. Nikoli ne škodi sprehod okrog spornih krajev, kjer je možnost, da se zgodi marsikatera malomarna zadeva.
Kot vem, do sedaj se je ukrepalo, ko se je kakšna kalvarija končala grozno, s huje poškodovanimi, s strelnimi ranami, razbito glavo od pijančevanja itd. A potemtakem pomeni, da čakate, da nekdo sredi mesta nekoga zbije do smrti, da boste končno ukrepali tudi na takih področjih? Ni več enakopravnosti, že dolgo je ni. Spomnim se, kako mi je ati govoril; “Veš, ko je bil Tito, je bilo vsega dovolj. Delali so vsi, hrane je bilo za vse, vsega je bilo dovolj. On je bil Tito.” Zakaj? Ker je govoril; ” ti-to, ti-to, ti-to!” Kaj imamo pa danes? Eni vse, drugi nič. Mi ne smemo nič, drugi lahko vse. Zakaj? Ker smo jim to pustili in ker so drugi prevzeli vajeti naše države.
“Če država greši, opravljajo pokoro njeni državljani.” Žarko Petan



