Naj pasivnost postane aktivnost
Dan za dnem lahko v deževnem vremenu čakamo, da k nam posije sonce.
Lahko pa sonce povabimo k sebi in skupaj z njim odidemo na dež.
Navada je železna srajca
Dokaze, da zgoraj navedeni rek drži, lahko najdemo sleherni dan. Ljudje smo bitja navad. Delujemo in opravljamo naloge, ki so nam že poznane in vsakdanje. Večino le-teh opravljamo avtomatično, brez pretiranega razmišljanja in napora. Z novimi začetki in posameznimi dolžnostmi pa nadvse radi odlašamo in zavlačujemo, dokler le moremo. Za svojo neaktivnost najdemo milijon in en izgovor: »Danes ne morem«, »Tako sem utrujen«, »Tako ali tako je vse brezsmiselno«, »Stanje je obupno«, »Nihče me ne razume« ipd. Pri iskanju razlogov za svoje nedelovanje uporabimo vso svojo inovativnost in domišljijo, razloge pripišemo tudi takšnim ljudem in okoliščinam, ki nimajo prav nobene povezave z nami. Še več, po možnosti sploh ne vedo, da dejansko obstajamo npr. »Vsega je kriva politika«. Res je, da trenutna gospodarska situacija ni ravno bleščeča, vendar politika ni kriva, da danes ne pospravimo stanovanja, da prelomimo obljubo ali pa ne dokončamo neke naloge.
Zakaj ljudje odlašamo?
Ljudje odlašamo zato, ker preveč ljubimo udobje. Sleherno stvar, ki jo počnemo, delamo po t. im. liniji najmanjšega odpora. Kar pomeni, da si želimo za čim manjši vložen napor dobiti čim večjo nagrado. V tem se kaže človeška preračunljivost: določeno obvezo želimo opraviti hitro in učinkovito ter zanjo prejeti zasluženo plačilo. Pri čemer vsako dodatno vloženo delo predstavlja velik napor – pri tem že godrnjamo, da nas izkoriščajo – a vsako dodatno plačilo je brez dvoma zasluženo, četudi zanj nismo opravili vsega potrebnega dela. Pri tem je nadvse težko razširiti in prestopiti to cono udobja. Zraven tega nas velikokrat ovira še strah, nizka samopodoba in razrahljana samozavest. Lažje je odlašati na jutri in jutri ter jutri, kot pa se soočiti z lastnimi omejitvami.
Pasivnost preoblikovati v aktivnost
Resnica je, da vseh naloženih obveznosti ne moremo postoriti v enem samem dnevu. Za vse je potreben svoj čas. Zato je najbolje, da si vsak dan zapišete seznam prednostnih nalog. To so nujne obveze, ki jih v posameznem dnevu morate postoriti. Pričnite od 1 pa do 10. Tisto, kar je najnujnejše, je potrebno opraviti takoj. Četudi boste našli sto en razlog za odlašanje, se spoprimite s svojimi strahovi in stvar opravite tukaj in zdaj. Občutek po opravljeni nalogi je naravnost fantastičen. Uresničevanje še tako majhnih nalog vam bo dalo potrebno energijo za tiste večje, težje in zahtevnejše. Pretirano razmišljanje o tem, če bi se določene stvari lotili ali ne in naštevanje razlogov, zakaj ne, povzroča v nas negativnost ter odpor. Čas, ki ga pri tej analizi porabimo, pa je enak uresničevanju naloge. Odveč so besede o tem, kako slabo se sleherni dan počutimo, ko ne izpolnimo svojih zastavljenih ciljev. Kajti odlašanje hromi naše delovanje in posledično ubija naše sanje. Zato je danes pravi dan in trenutek, da svojo pasivnost spremenimo in preoblikujemo v aktivnost. Verjetno si tudi vi želite usvojiti in doseči zastavljene cilje?