Moj boj z odvečnimi kilogrami

Prepričana sem, da je prav vsak izmed nas že slišal za nekoga oziroma je tudi sam imel težave z odvečno telesno težo. Sama svojo borbo z odvečnimi kilogrami bijem že skoraj celo svoje življenje.

Vse od otroštva …

Najzgodnejši spomini segajo v osnovnošolska leta ter na obvezne zdravniške preglede, kjer so mene in mojo mamo vsakokrat opozorili, da imam preveč kilogramov za svoja leta in velikost (sem namreč bolj majhne rasti). Po mojem mnenju situacija ni bila tako kritična, da bi jo morali tako izpostavljati, oziroma bi morali ubrati malo bolj taktično in otroku prijazno razlago, saj besede bolj bolijo kot dejanja in pustijo tudi dolgotrajnejše posledice. S “pomočjo” zlobnih jezikov drugih otrok se je takrat vame zakoreninil kompleks debelosti, ki mi je zagrenil marsikateri dan otroštva in s prehodom v puberteto se je vse samo še poslabšalo.

Če hočeš shujšati, manj jej

Obdobje odraščanja je že samo po sebi zelo težavno, če pa mladostnika oziroma mladostnico spremlja še slaba samopodoba glede svojega telesa in ne samozavest, je vse skupaj še bolj mučno. Prekomerna teža hodi z roko v roki s hujšanjem in tako sem se proti koncu osnovne šole tudi sama prvič srečala s to trnovo potjo. V tistem času je veljalo načelo: “Če hočeš shujšati, manj jej.” Skorajšnje stradanje seveda ni prineslo rezultatov, ker so se kilogrami po določenem času vrnili nazaj oziroma so s sabo pripeljali še kakšnega več. Lahko rečem, da sem imela v osnovnošolskih letih zelo urejeno prehrano (redni obroki, sladkarij in drugih nezdravih prigrizkov ni bilo veliko, raznovrstna prehrana in ostalo), kar pa se je zelo spremenilo s prehodom v srednješolska leta.

Spremenjen ritem

Zaradi zgodnjega vstajanja sem preskočila zajtrk, namesto malice sem si med glavnim odmorom privoščila kavo in tako je bil moj prvi obrok kosilo, ob prihodu domov. Ta obrok ni bil dovolj, saj sem šele takrat postala lačna in seveda sem pojedla preveč. S športom se nikoli nisem rada ukvarjala in tako so se zaradi neredne prehrane in pretiranega vnosa energije v telo (ki je nisem porabila), začeli kilogrami zopet nabirati. Z mamo sva v tistem obdobju preizkusile kar nekaj diet, ampak se nobena dolgoročno ni obnesla.

Z vstopom v študentska leta se situacija ni izboljšala, saj zaradi nerednih predavanj in ostalih obveznosti nisem poskrbela za ustrezno prehrano. Moji obroki so bili več ali manj vezani na menze in restavracije, ki so sprejemali študentske bone, ki pa so ponujali energijsko zelo bogato hrano, ki pa je seveda nisem porabila in tako se odvečna telesna teža ni zmanjševala. Moje cimre so me spodbujale k temu, da sem začela zajtrkovati, kar mi je nekaj časa celo uspevalo, ampak sem kaj kmalu zopet zašla na stare tirnice.

Začarani krog in končno spoznanje

Po koncu študija sem opravljala različna dela, vendar se je začarani krog hujšanja in pridobivanja odvečnih kilogramov nadaljeval, dokler nisem bila nekega dne povabljena na brezplačno tehtanje s posebno tehtnico. Takrat me je svetovalka postavila pred kruto resnico. Moje telo je bilo v katastrofalnem stanju in morala sem se vzeti v roke, saj bi s takšnim načinom prehranjevanja lahko še resno zbolela. Podala mi je kopico koristnih nasvetov, kako lahko svoje prehranjevanje spremenim na bolje. Priznati moram, da mi je bila v veliko pomoč in takrat sem tudi spoznala, da me to področje zelo zanima. Začela sem si nabirati nova znanja glede prehranjevanja in hujšanja ter prišla do sklepa, da za izgubo odvečne teže ne smemo stradati, temveč moramo pravilno jesti. Prva sprememba, ki sem jo uvedla v svoje prehranjevanje je bil obvezen zajtrk, kasneje pa so postopoma sledile še druge. Rezultati so se začeli kar hitro kazati, vendar nisem še bila na konju, saj so kilogrami še vedno preveč nihali. V tem času sem se vpisala tudi na skupinsko vadbo, ki mi je bila zelo všeč in sem pri njej vztrajala par let. Trudila sem se tudi z vadbo doma, vendar sem kaj kmalu ugotovila, da mi ta način ne ustreza, ker so mi gospodinjska opravila pomembnejša od rekreacije.

Kot bumerang

Kljub dodatnemu znanju in spremembi načina življenja, so se kilogrami zopet vrnili nazaj. Sama verjamem, da se vsaka stvar v življenju zgodi z določenim razlogom in to se je v mojem primeru pokazalo pri rednem zdravniškem pregledu, kamor sem bila napotena v sklopu službe. Nekaj dni pred novim letom sem domov dobila izvide, kjer je pisalo, da sem sicer zdrava in sposobna za delo, vendar ugotavljajo prekomerno telesno težo in priporočajo izgubo 6 kilogramov. Čeprav sem bila zelo žalostna in razočarana nad sabo sem se odločila, da temu boju s kilogrami naredim konec za vse večne čase. Obvestilo zdravnika sem si za motivacijo shranila na hladilnik (kjer je zalepljen še danes in nanj pišem svojo tedensko težo) ter poiskala strokovno pomoč. Skozi brezplačne delavnice sem nadgradila svoje znanje glede pravilnega in zdravega prehranjevanja ter kako je gibanje pomembno za naše telo.

Disciplina, vztrajnost ter sprememba prehranjevalnih navad so se izplačali, saj sem v 8 mesecih izgubila 16 kilogramov in težo še vedno ohranjam. S skupinske vadbe sem se preusmerila v individualno vadbo v fitnesu in doma. Ta izkušnja je zame neprecenljiva, saj sem nekaj naredila zase in za svoje zdravje, predvsem pa sem odkrila sfero, ki me neizmerno zanima in zato se strokovno izobražujem na področju prehranskega svetovanja, da bom lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomagala še drugim.

Če je meni uspelo, lahko uspe vsakemu.