Miselni preskok
Uporabi miselni preskok in poglej nase, na druge ljudi, situacije in okolje, z druge perspektive.
Človek je suženj lastnih predsodkov in z njimi povezanih navad, ki jih naš Ego slika na platno našega razuma, s pretanjeno določenostjo in v togi obliki.
Um je sicer svoboden, kolikor le se lahko znebimo omejujočih prepričanj in podajanja sodb, s katerimi zaviramo napredek osebnostne rasti in predispozicijo, da bi človek bil zmožen neko misel zadržati v umskem prostoru in se z njo, brez vsakršne navezanosti, poigraval. Za skladno delovanje in uravnotežen odnos med razumom ter čustvi, je nujno ovreči vse tiste pogojne miselne predstave, ki nimajo nobene obsežnejše perspektive.
Človek je svoboden v misli, kolikor te svobode si je pripravljen dovoliti. Sprejemanje in poigravanje z lastnimi mislimi je lahko tako osvobajajoče dejanje, kot tudi vztrajanje v našem največjem možnem bivanjskem ujetništvu.
Misel je ustvarjalno dejanje, katerega dejstvo vse preveč ignoriramo. Misel ne more biti vsiljena entiteta, ker je stvar izbire in po svobodni volji, ki je osnovna in prirojena človekova pravica, postane stvar posameznikove odločitve, ne glede na zunanje dražljaje in mnogokratne poizkuse vzpodbujanja določenih misli v nas.
Misel je svobodna in ima zmožnost popeljati nas v nebo, na svojih krilih. Samo priložnost ji moramo izkazati.
V kolikor si izborimo miselno svobodo, se s tem za nas razblini tudi pojem nemogočega. Vse možnosti so nam odprte, vedno in povsod. Dokopljemo se do neizpodbitnega zavedanja celotnega Vesolja, ki je sestavljeno iz nešteto možnosti, katerih se dotikamo z miselno naravnanostjo in nato v povezavi z izpeljavo občutkov, nastane potencial njihove materializacije.
Rada se poigravam z mislijo, da je bila najprej misel in nato beseda, saj brez misli bi besede ne bilo, ker potem bi ne bili zmožni razpolaganja z domišljijo in vsa ponujena raznolikost, ki jo je moč v svetu ugledati, ne bi bila tako barvita.
“Domišljija je vse. To je predogled velikih stvari, ki jih prinaša življenje. Domišljija je pomembnejša od znanja.” Albert Einstein
Einstein je še povedal, “Pravi znak inteligence ni znanje ampak domišljija.”
Misli so odgovorne za ustvarjanje določenih občutij in občutja niso tista, ki oblikujejo misli. Kajti, občutek lahko porodi neko misel in jo navsezadnje drži v nekih vicah, kot temu rada pravim, vendar niso občutki tisti, ki naše misli pogojujejo. Razmišljanje je tisto, ki stvari naredijo take, kot se zdijo.
Vsaka misel, ki nastane v naši glavi je stvar izbire in svobodne volje.
Torej lahko zaključimo, da če nam v danem primeru, misel, ki jo določen občutek vzbudi ni všeč, imamo vedno možnost spremeniti jo.
Če nam nekaj ni všeč, lahko spremenimo razmišljanje o tej stvari.
Nobena stvar ni sama po sebi dobra ali slaba, pač pa je dobra ali slaba samo toliko, kolikor dobro ali slabo jo napravimo v umu, s svojimi mislimi.
Z vidika lastnih izkušenj in doživljanja ljudi, bi nas opredelila nekako v tri osnovne vrste, na podlagi opazovanja, predsem odzivnosti v določenih situacijah.
Tiste, ki doživljajo svet okrog sebe predvsem emotivno in delujejo oz. se odzivajo na podlagi čustvenih vzgibov. Nato tiste, ki so striktno racionalni, verjamejo, da za vse obstoji logična razlaga in delujejo predvsem z vidika razuma in na koncu tisto peščico, ki jim je uspelo uskladiti glavo in srce, torej emocije z razumom, v neločljivo celoto.
Misli so lahko čudovito orodje, če se ga le naučimo koristno uporabljati. To je tako, kot bi imeli kuhinjskega robota in bi služil svojemu namenu, ter nam tako olajšal delo ali pa bi ga samo imeli in ne znali uporabljati, tega čudovitega pripomočka. Ravno tako je tudi z mislimi.
Misel je orodje za ustvarjanje občutij, s katerimi komuniciramo neposredno z Vesoljem.
Prav tako kot velja za vse ostalo v življenju, velja tudi za misel samo, da ni poanta v kvantiteti, pač pa v njeni kvaliteti.
V miselnem prostoru potrebujemo kvalitetne in konstruktivne misli, in ne navlako, ki poraja kaos na našem podstrešju.
Glava napolnjena z nepredstavljivo količino begajočih misli, je ena sama velika zmeda. In glava, ki izbira misli selektivno ter jih namensko osredotoča, je njena rešitev iz zagate kaotičnih razmer.
Osredotočanje misli je ključnega pomena, vendar je to že tema, ki poraja novo temo in se ji je potrebno posvetiti posebej. Osredotočeno.
