Ladrica – skrivnostno PD Bezovica
Podzemni biseri Brega
Skrivnostno Planinsko društvo Bezovica
Okrogel vhod, z naravnim mostom in premerom okoli štiri metre, v podnožju stene fosilnega kraškega polja (vale) nad Podpečjo, je od daleč viden. Mimo poteka označena pot in, sodeč po vpisnem zvezku, je med pohodniki precej znana. Člani koprskega jamarskega društva so jo registrirali leta 1975 z imenom Golobja jama; v jamskem katastru, kjer ima številko 3754, je med sinionimi imena še Č-10. Sprejmejo nas stalaktiti obraščeni z mahom. Slednji za fotosintezo porabi ogljikov dioksid iz prenikle vode, zato rastejo kapniki ukrivljeno proti svetlobi.
Rov se takoj prevesi v nekaj metrov globoko stopnjo. Deloma zasigano melišče kupolastega rova se spusti do najnižje točke, ki je okoli 30 m pod površjem. Jamarji so našli med gruščem kosti jamskega medveda, zato je Ladrica uvrščena med paleontološka nahajališča. V stenah je več korozijskih kotlic, s stropa pa visi vsaj 40 članska nestična gruča netopirjev ogrožene vrste veliki podkovnjaki. Njihovo število upada v Sloveniji.
Skozi okno v steni se je možno spustiti za okoli 5 nižje na dno kamina, kjer so ostanki arheolške sonde. Na stenah je več napisov, ki dokazujejo, da so jamo obiskali že leta 1910 italijanski jamarji. Tržaška raziskovalka dr. Brigitta Mader je prepoznala med njimi Koprčana Stradi Francesca, ki je spremljal mnogo bolj znanega Eugenia Boegana. Z rumeno oljnato barvo je verjetno I.Cunja zabeležili obisk Planinskega društva Bezovica, 30. oktobra leta 1947. Koprski planinci in muzealci ne vedo nič o teh, verjetno prvih povojnih organiziranih slovenskih istrskih hribolazcih. Vedo kaj več o tem domačini z Bržanije?
Ladrica je 83 m dolg nekdanji izvir vokliškega tipa, kot je jama Br 2 pri Brežcu. Ker je lahko dostopna, bi bilo za želeti, da bi je ne obiskovali v zimskem času in motili netopirje v globokem zimskem spanju (hibernacija).