Kava nas spremlja cel dan

Kava je za mnoge jutranje poživilo, ki pomaga začeti dan. Upam si trditi, da je najbolj razširjena razvada, saj je poleg jutranjega prebujanja tudi popoldanski obred po kosilu. Njena razširjenost izhaja iz njenih učinkov, vendar kava ni le okusen poživljajoč napitek, ampak igra pomembno vlogo tudi v družabnem življenju. Skoraj zagotovo jo postrežemo obiskom, pozdrav znancev, ki se naključno srečata, pa se mnogokrat konča s stavkom: “Pridi, greva na kavo.” Pitje tega napitka iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca, ki so jih najprej žvečili, je torej eden izmed nepogrešljivih dnevnih obredov, priložnost za prijetne družabne trenutke in poslovna srečanja.

V Evropo so kavo v 17. stoletju pripeljali beneški trgovci. Pod imenom arabsko vino je hitro postala zelo popularna. Sodobna kultura kave se je razvila v 18. stoletju v zahodni Evropi, danes pa je razširjena po vsem svetu. Obstaja preko 50 različnih vrst kave, 70 odstotkov vse popite kave na svetu pa je vrste arabica. Kar tretjino vse kave na svetu proizvede Brazilija, sledita pa ji Vietnam in Kolumbija.

Ko prvič poskusimo kavo, v nas prebudi različne občutke. Sama je dolgo nisem pila. Ko sem bila še otrok, mi je celo smrdela. Potem pa sem “odkrila” svojo različico tega opojnega napitka in se pridružila dvema tretjinama zemljanov, ki so navdušeni nad kavo. Zdaj ne mine dan, da ne pijem kave. Pa ne le ene skodelice na dan, kar je več kot je slovensko povprečje. Slovenec namreč v povprečju popije 1,08 skodelice kave na dan.

Kavo pijemo v vseh mogočih različicah, običajno pa vsak ostaja pri svoji priljubljeni. Pijemo jo doma, v službi, na poti in v lokalih, kjer naročamo espresso ali ekspresno kavo, cappuccino ali kapučino, latte macchiato ali belo kavo, podaljšano kavo, kavo s smetano, ledeno kavo, irsko kavo in še kaj. Dvojna kava, podaljšana kava, kava s hladnim mlekom, velika ali mala bela kava brez pene so le nekatere izmed naših želja. Seveda pa vse vrste kavnih napitkov pijemo tudi v brezkofeinski različici ali z mlekom rastlinskega izvora. Natakarji morajo biti izredno pazljivi, da izpolnijo vse naše želje.

Načini njene priprave in uživanja se v različnih državah med seboj razlikujejo.

In kakšno kavo pripravljamo doma ?

TURŠKA KAVA prevladuje v slovenskih gospodinjstvih, priljubljena pa je v celotnem Srednjem vzhodu. Vendar je turška kava, kakršno večinoma pripravljamo Slovenci, pravzaprav naša različica turške kave. Pristna turška kava se pripravlja v posebni bakreni ali medeninasti posodi z dolgim ročajem, imenovani ibrik in se postreže v majhnih skodelicah.

FILTER KAVA se kuha v številnih slovenskih gospodinjstvih. Pripravljena je na termičnem aparatu. Kava, pripravljena z avtomatskim kavnim aparatom je okusna in aromatična.  Ta način priprave kave je najbolj priljubljen v ZDA.

MOKA KAVA je prav tako precej razširjena, čeprav velja za ljubljenko italijanskih domov. Gre za kavo, ki jo pripravimo s kafetiero, ki potiska vodo skozi mleto kavo. Tako pripravljena kava ima bogato aromo.

KAVNE KAPSULE v slovenskih gospodinjstvih množično uporabljamo šele zadnja leta, vendar so v tem relativno kratkem časovnem obdobju postale zelo priljubljene, kar lahko v veliki meri pripišemo enostavni pripravi tovrstnega napitka.

Vpliv kave na naše telo

Kava poživlja, spodbuja in daje moč. Je tradicionalno poživilo, brez katerega redni uživalci le stežka začnejo dan. Verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju in da energijo za nov dan. Nekaj skodelic kave na dan ima res spodbujevalni učinek na naš organizem. Zmanjšuje utrujenost, povečuje budnost ter povzroča jasnejši tok misli.

Večina ljudi misli, da skodelica kave deluje kot diuretik, vendar raziskave kažejo, da temu ni tako. Da bi začeli pospešeno izločati urin, bi morali hkrati zaužiti precej večjo količino kofeina, kot ga je v še tako veliki skodelici kave.

Ljudje z visokim krvnim pritiskom se običajno izogibajo kavi. Bojijo se, da bi se zaradi uživanja le-te njihovo zdravstveno stanje poslabšalo. Raziskave so pokazale, da ni nobenega dokaza, da bi kofein povečeval tveganje za nenormalen srčni utrip, srčni napad ali celo nenadno smrt. Kofein za kratek čas sicer nekoliko dvigne krvni tlak, toda redni pivci kave stalnega visokega pritiska ne razvijejo hitreje kot ostali. Po raziskavah sodeč je kava torej celo dobra za srce. Nekatere raziskave trdijo celo, da že dve skodelici kave na dan zmanjšujeta nevarnost za Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen ter za diabetes tipa 2.

Kava tudi ne povzroča raka, kot so namignili raziskovalci na začetku osemdesetih let. Številne klinične študije so dokazale, da kava ni karcinogena. Najverjetnejši vzrok za povečano tveganje za nastanek raka na trebušni slinavki, je bilo kajenje ob pitju kave. Japonski znanstveniki so celo dognali, da redno pitje dveh skodelic kave na dan tveganje za nastanek raka na jetrih zmanjša kar za polovico.

Kofein sicer nekoliko zmanjša absorpcijo kalcija v kosteh, vendar se pivci kave zmanjšanju kostne gostote lahko izognejo že, če v kavo dodajo nekaj žličk mleka.

Zaradi kave se dobro počutimo, smo manj utrujeni in zaspani. Toda kofein le prikrije znake utrujenosti, ki se nato nenadoma ponovno pojavijo in lahko povzročijo nenadno zaspanost. Redno pitje kave nam da občutek budnosti, energije, sreče in družabnosti, zato so redni pivci kave morda tudi bolj varni pred depresijo in nagnjenostjo k samomoru. Nasprotno pa bo občasna skodelica kave pri človeku, ki je sicer ne pije, prej povzročila tesnobo in občutek nelagodja, kot izboljšala dobro počutje.

Kava povečuje naše fizične sposobnosti, saj se mišice po pitju kave počasneje utrudijo. Nekaj skodelic kave na dan v kombinaciji z ogljikovimi hidrati, ki jih po treningih ali tekmah zaužijejo športniki, pospešuje okrevanje mišic. Ugotovili so namreč, da lahko mišice shranijo okoli 60 odstotkov več ogljikovih hidratov, če jih športniki zaužijejo skupaj s kofeinom.

Kofein je dodan marsikateremu zdravilu, ki se dobi v lekarni tudi brez recepta. Je namreč učinkovit analgetik, predvsem za blažitev migrenskih glavobolov.

Kofein pospešuje presnovo, zato je tudi sestavina številnih pripravkov za hujšanje in odpravo celulita.

Močno kavo pogosto priporočamo kot zdravilo proti mačku, vendar bomo z njo naredili več škode kot koristi. Še bolj bo razdražila že tako občutljiv želodec, povečan pretok krvi v možgane pa lahko še okrepi glavobol. Kombinacija črne kave in paracetamola je lahko celo strupena, saj povečuje nevarnost usodnih poškodb jeter. Kofein namreč kar trikrat poveča količino toksičnega stranskega produkta, ki nastane pri razgradnji paracetamola.

Snovi v kavi povzročijo povečano izločanje želodčne kisline, ki lahko vodi do težav, kot so zgaga in razjede, lahko pa povzroči celo rano na želodcu. Težava so izrazitejše, če kavo pijemo na tešče.

Kavni napitki motijo vsrkavanje železa iz črevesja, zato lahko pretirano pitje kave povzroči slabokrvnost.

Kofein je mamilo, od katerega človek lahko postane odvisen, zaradi česar je spreminjanje navad pitja kave zaradi odtegnitvenih simptomov boleče. Razen neprijetnega dolgotrajnega glavobola 12 do 24 ur po zaužitju zadnje kave, se lahko pojavi tudi nemirnost in celo nezmožnost normalnega delovanja. Napadi panike, kronična napetost, drgetanje, mišični krči, pordelost in driska pa so posledice predoziranja s kofeinom.

Splošnega pravila, koliko kave lahko brez škode zaužijemo ni, verjetno pa lahko vsak posameznik oceni svojo dozo glede na svoje trenutno počutje in zdravstveno stanje. Glede na koristnost in škodljivost je pri pitju kave potrebna zmernost. Če s pitjem kave ne pretiravamo, zdravemu človeku samo koristi. Če jo bomo pili z razumom in izbrali zlato sredino, si kakšno skodelico priljubljenega kavnega napitka lahko privoščimo brez slabe vesti.