Kaj še sejemo konec avgusta in v začetku septembra: 6 vrtnin za jesensko gredo

Poletna greda, s katere smo pobrali fižol, zgodnji krompir ali prvo solato, septembra še ni nujno končala sezone. Konec avgusta in v prvih septembrskih dneh lahko prazen prostor izkoristimo za hitro rastoče listnate vrtnine in korenovke, ki jim krajši dnevi in nekoliko nižje temperature pogosto bolj ustrezajo kot julijska vročina.

Pri pozni setvi pa velja pomembno pravilo: koledar je le orientacija. Na Primorskem je rastna doba daljša kot v hladnejših legah, na uspeh pa vplivajo tudi trenutna temperatura tal, količina padavin in prva jesenska slana. Zato izbiramo sorte, namenjene pozni oziroma jesenski pridelavi, in spremljamo navodila na semenski vrečki.

1. Motovilec: klasika za hladnejši del leta

Motovilec je ena najbolj značilnih izbir za pozno poletno in jesensko setev. Sejemo ga na prosto gredo, najbolje v plitve vrste, da bomo mlade rastline pozneje lažje oskrbovali in pobirali.

Semena ne zakopljemo globoko. Po setvi naj bo zgornja plast zemlje enakomerno vlažna, vendar ne razmočena. Če so dnevi še zelo vroči, je lahko vznik počasnejši in manj enakomeren, zato se pri setvi ne splača ravnati samo po datumu.

2. Špinača: počakajmo, da največja vročina popusti

Špinača ima rada hladnejše razmere. Pozno poletje in začetek jeseni sta zato primerna za novo setev, zlasti ko se dnevne temperature nekoliko umirijo.

Sejemo jo v rahla, zrela tla, ki dobro zadržujejo vlago, a voda v njih ne zastaja. Pregosta setev pomeni več dela z redčenjem in slabše zračenje med rastlinami. Za jesenski pridelek izberemo sorto, ki je primerna za ta termin.

3. Redkvica: hiter pridelek za prazne zaplate

Redkvica je uporabna tam, kjer želimo prazen prostor izkoristiti za kratek čas. V ugodnih razmerah hitro napreduje, zato jo lahko sejemo tudi med počasneje rastoče jesenske vrtnine.

Največ težav povzroča neenakomerna oskrba z vodo. Po sušnem obdobju in nenadnem močnem zalivanju lahko koreni pokajo, ob dolgotrajni suši pa postanejo ostrejši in slabše kakovosti. Zalivamo zato redno in zmerno.

4. Rukola: sejemo manj, a večkrat

Rukola hitro zapolni manjše prazne dele grede in je primerna tudi za posode. Namesto ene velike setve je praktično posejati manjšo količino ter setev čez nekaj časa ponoviti. Tako listov ne dobimo vseh naenkrat.

Mlade liste režemo sproti. Če je vreme še vroče in suho, poskrbimo za dovolj vlage; v bolj svežih dneh je njena rast praviloma prijetnejša kot sredi poletne pripeke.

5. Listnate solate: izberimo sorte za poznejši termin

Tudi solata ni samo spomladanska vrtnina. Za konec poletja so zanimive hitro rastoče listnate oziroma rezane solate, vendar moramo preveriti, ali je izbrana sorta primerna za pozno poletno ali jesensko pridelavo.

Pri drobnem semenu je pomembna plitva setev. Dokler rastline ne vzniknejo, površine ne smemo pustiti, da se povsem izsuši. Na sončni legi lahko v vročem obdobju pomaga rahlo senčenje setvene površine.

6. Azijske listnate vrtnine: zanimiva možnost za hladnejše dni

Mizuna, pak choi in druge azijske listnate vrtnine so lahko dobra izbira za pozno sezono, ker številne bolje uspevajo v zmernejših temperaturah. Nekatere pobiramo že kot mlade liste, zato za prvi pridelek ne potrebujemo velike rastline.

Pri izbiri bodimo pozorni na sorto in predvideni način pobiranja. Za domačo gredo je pogosto najbolj praktična setev za mlade liste, saj je čas do pobiranja krajši.

Pred setvijo pripravimo gredo, ne novega gradbišča

Po poletnem pobiranju ni treba vsake grede globoko prekopati. Odstranimo ostanke prejšnjega posevka in plevel, zemljo plitvo zrahljamo ter poravnamo. Če so tla zelo izčrpana, dodamo tanek sloj zrelega komposta. Z močnim gnojenjem ne pretiravamo, zlasti pri vrtninah, ki jih bomo pobirali mlade.

Največ pozornosti po setvi namenimo vlagi. Drobno seme in mlade koreninice so občutljive na izsušitev zgornjega sloja zemlje. Bolje je zalivati nežno, da semena ne izperemo ali zbijejo tla.

Kaj pa, če september nenadoma postane hladen?

Pozna setev vedno pomeni nekaj tveganja. Če se ohladi prej kot običajno, bo rast počasnejša. Manjše grede lahko ob hladnih nočeh zaščitimo z vrtnarsko kopreno, ki rastlinam ublaži temperaturna nihanja. Čez dan pazimo na zračenje, kadar se pod zaščito močno ogreje.

Na toplejših območjih Slovenije se bo čas setve razlikoval od višjih in hladnejših krajev. Prav zato je bolj smiselno opazovati razmere na svojem vrtu kot slepo slediti enemu datumu.

Najboljši jesenski vrt se začne z majhno setvijo

Za drugo setev ni treba zasejati cele grede. Nekaj vrst motovilca, redkvice ali špinače je dovolj, da preverimo, kako se bo sezona razvila. Če vreme sodeluje, dobimo še en svež pridelek; če ne, smo porabili malo semena in pridobili dobro izkušnjo za naslednje leto.

Konec avgusta zato ni konec vrtnarske sezone. Je predvsem trenutek, ko na vrtu zamenjamo tempo: manj lovimo hitro poletno rast in bolj premišljeno izbiramo rastline, ki jim ustrezajo krajši, hladnejši dnevi.