Jane gleda svet izpod trepalnic – Tašča je ženska, ki si ji ukradla otroka

Tašča je ženska, ki si ji ukradla otroka

Petrov Panov nikoli nisem imela namena spoznati, a nekako je vedno naneslo, da so postali moji najboljši prijatelji. Puer aeternus ti zleze pod kožo. Danes se zabavam z enim izmed njih. To prebudi spomine. Srknem svoje pivo in se spomnim, kako sva plesali na Frido. Kavbojke na zvon, le ti in jaz. Da bi midve hodili s fantki? Jao, nikoli! Mamini sinčki spadajo k mamicah! To je bilo v časih, ko sva ob sobotah kot tazaresni dami prižgali kakšno cigareto. Takrat si bila še vsa nervozna, ko so te nerodni najstniki spraševali neumnosti. Zaljubljala si se v največje šolske frajerje, ki niso obvladali računstva, so pa izkazovali posluh za plavolasa dekleta z velikimi zobmi in butastim nasmeškom. Eno izmed njih si poimenovala konjska glava. Nikoli ti nisem rekla, da nisi plavolasa, nimaš velikega zobovja in butastega nasmeška. Niti, da se je neumno zaljubljati v neumne frajerje. V ameriških najstniških filmih so to nepismeni »moroni«, ki se do tretjega letnika srednje šole prešvercajo, ne da bi znali prebrati sleherno besedo. Meni so bili všeč navidezni misleci in mračni šolski umetniki, ki so danes samo še težaki. V tistih časih smo se vsi ekstremno jokali in ekstremno smejali. Imeli sva osemnajst let, kakšen vikend za art predstave in druga drugo. Nekoč sva želeli ljubiti moškega, čeprav sva čutili afiniteto do fantkov.

Potem si spoznala ljubezen življenja in na njem so te sprva najbolj motile bele hlače. Nikoli te ni motila tašča in najini pogovori se nikoli niso končali pri taščah. A pri tvoji tašči je na začetku šlo za nedolžno ljubosumje. Ženske tekmujemo še za večje neumnosti, kot je naklonjenost slabših polovic. Vmes jo je zaneslo in zadelo jo je veliko življenjsko razsvetljenje, v katerem je bil on njena lastnina, ti pa njegova balerina. Lahko bi našel boljšo balerino. Moral bi najti boljšo balerino. Že Franjo iz Nemčije, rojen Slovenec, po pripadnosti Hrvat, je pred kakšnim tednom povedal, da bi hčerki našel boljšega moža, kot ga je izbrala sama. Ampak, kaj bi zdaj o tem. Je rekel Franjo, da tudi če bi našel boljšega, mu pravzaprav ne bi bil pogodu. Franjo ve, da za njegovo hčerko ni nihče dovolj dober. Tvoja tašča pa še zmeraj laže sama sebi, da nekje obstaja neka boljša polovica za njenega malega princa. Neka boljša Frida. A pravzaprav ji je zaprlo usta, ker se nisi bojevala. Ker nisi zbirala grdih besed za njene grde besede. Ker si ostala dama, s katero sva ob sobotah pokadili kakšno najstniško antistresno cigareto. Bila si mirna, čeprav otožna. Ker veš, da ni ključna tašča, mar ne? Vedno bo šlo le za njegovo sposobnost biti moški svoji ženski. Tašča pa je le tista prijazna gospa, kateri si ukradla otroka. In to celo legalno. Spokala si na hitro kup njegovih cunj, srajce, ki so že iz mode, pa si pustila njegovemu očetu. Ko sta odhajala, je gledala za vama, kot da ga pelješ pod giljotino. A ti nisi vedela, kako neprijetno ji je bilo, ko je vrsto let zapored na morju nemškim turistkam buljil v kopalke in jih fehtal za sladkarije. Ti nisi vedela, kako bridko je jokala, ko je žalil njeno novo frizuro. In njen narastek iz zdroba. In njeno špinačno juho. A od tega dne naprej, si je mislila tašča in si obrisala solze, boš vedela. In od tistega dne naprej je bila tašča ženska, s katero si delila otroka.