Jane gleda svet izpod trepalnic – Petdeset odtenkov sive
Petdeset odtenkov sive
Prvič sem za Petdeset odtenkov sive slišala, ko sem vstopila v knjigarno na Dunaju in me je skozi medlo svetlobo spremljal oltar, posvečen neprivlačni naslovnici. Manija se je pri nas pričela šele dolgo zatem. Ni bila zgodba, ne junaka, kaj šele jezik, a nekaj je moralo biti, saj je razburkalo ženski svet. Potem je prišla še ekranizacija, in ko sem poslušala komentarje kokičarjev in kokakolarjev, ki so se gnetli iz prenapolnjene dvorane, sem vedela, da so se, še preden so vstopili, odločili, da jim ne bo všeč. In kaj potem, namen je bil izpolnjen – ves svet je gledal.
Prvič sem za aplikacijo Tinder slišala pred meseci, ko je L. prišla iz evropskega gnezda entuziazma in fashion produktov. Bila je urejena v nulo, kot vedno, s poželjivo torbico z astronomsko ceno, ob kateri je bila moja borša videti kot cula za na plažo, ki sem jo slučajno našla sredi osemdesetih v bungalovu v Dalmaciji.
Na Tinder sem čisto pozabila, dokler se L. pred nekaj tedni ni vrnila iz nekega drugega evropskega legla še dražjih torbic. S K. sta pričeli govoriti v nerazumljivem jeziku, in ker smo se znašle na meji s sosednjo državo, je bilo tinderovanje slajše, saj je bilo v tuji državi »materiala« na pretek. Tisto pozno popoldne je K. kupila kar nekaj gospodov. Spominjalo je na izbiranje tapete ali nakup novega kavča. S pomikom v levo in desno na ekranu telefona je določala, ali ji je nekdo všeč ali ne. To je bilo dovolj za tazaresno ljubezen. Čeprav … zrele osebe iščejo tazaresen seks. Prvič preko spleta, jasno, drugič preko hlačk in tretjič v živo. Recimo v kinu ali pa v omari za metle v bolnišnici. Na nepravih mestih z nepravo osebo, kot smo pred leti spremljali, kako to počnejo veliki asi na televiziji, recimo v kakšni nadaljevanki o podeželskem zdravniku. Ko njemu pride, sam bog ve, saj ga slišijo do čakalnice, ko stegno sestre Kornelije ritmično naslanja ob dezinficirana vrata njunega patološkega gnezdeca. In sam bog ve, da čistilka Rozalija ni živi duši povedala za njuno afero!
Tinder je aplikacija za tiste – kot bi rekli v avtomobilski industriji –, ki sanjajo z velikimi. Zatorej je treba imeti hitre prste in konkretne namere, saj če ne odkljukaš pravočasno, ti lahko pobegne ljubezen življenja. In prav kmalu vidiš, kako je v njegovi štacuni vse izropano, vse razprodano, na vratih pa piše zaprto za vedno.
In kaj je tisto »nekaj« v Petdesetih odtenkih sive in na Tinderju? Seks. Seks je končno detabuiziran – za to seveda nista odgovorna ne Petdeset odtenkov in ne Tinder, ki zgolj kažeta stanje družbe, ki je v sebi tako dolgo zatirala prvinski nagon. In vse, kar je dolgo zatirano, se navzven kaže v pretirani obliki. Zato je sanjski moški on, ki ima velik manko, in bi ga v katerem drugem romanu iz nekega drugega časa dojemali vse prej kot idealni primerek. Ženska, ki si želi seksa in bere erotiko, je prav tako detabuizacija kolektivne ženskosti, ki je bila predolgo zatirana. In ženska danes je lačna pozornosti. Hlepi po potrditvi od zunaj, da je lepa, enkratna, seksipilna in mogočna v petdesetih različnih odtenkih. Da je princesa in lahkoživka. Da je ranljiva in rani, ko mora. A ne sekiraj se, ti, ki nisi milijonar ali fant, ki sanja z velikim, čeprav bi ji to pravil dan za dnem, je tvoje besede nikoli ne bi mogle nasititi, saj ima poleg petdesetih različnih sprememb razpoloženja v enem dnevu še petdeset izgovorov, zakaj tvoje besede niso resnične. Verjame v velike ljubezni, nemožne ljubezni, upa, da bo ona, ja, prav ona tista, ki bo spremenila tvoj svet, kot ga do sedaj ni mogla še nobena. Čeprav bi ji rekel, ti mali nespretni mož, ki bolehaš za verbalno diarejo le ob nepravih trenutkih, da je posebna in si zaradi njene ljubezni boljši človek, ti ne bi verjela. Kljub temu da veš, da je tvoja pozornost ne more nasititi, ji jo nameni. Nekega dne bo morda odkrila, da si namenja premalo ljubeče pozornosti in da se ne ljubi dovolj. Morebiti bo končno sita.