Z družino se vsako leto skupaj odpravimo ne nekajdnevni izlet v tujino, da kvalitetno preživljanje skupnega časa povežemo z ogledi znamenitosti. Te prvomajske praznike smo se odločili obiskati Rimini in Raveno. Sama sem mesti obiskala točno 12 let nazaj in od takrat sem se želela vrniti, saj sta me popolnoma prevzeli. In uspelo mi je.

Rimini je eno izmed mest v italijanski pokrajini Emilija – Romanja ob Padski nižini. Kolonijo Ariminum (lat.) so Rimljani ustanovili v 3. stol. pr. n. št. Mesto je imelo odlično strateško pozicijo ob morju in je povezovalo severni in južni del polotoka. V svojem času mu je vladal celo Cezar. Rimini ima še danes kar nekaj zelo ohranjenih antičnih spomenikov, ki si jih mora ogledati vsak pustolovec. V srednjem veku so mestu vladali Goti, Bizantinci in Lombardi, dokler v 13. stoletju ni na oblast prišla družina Malatesta, ki je predsedovala kar 300 let. Najbolj znani lord in vojskovodja je bil Sigismondo Pandolfo Malatesta (1417—1468), ki je že pri 15 letih prevzel nadzor. Skozi celo življenje je bil v sporu s cerkvijo, zato ga je papež Pij II. označil za heretika in velikega grešnika, katerega označbe so se ga držale do smrti. Rimini je kasneje padel pod papeško jurisdikcijo, dokler ga niso priključili Kraljestvu Italije. Danes je mesto zelo obiskano predvsem poleti, saj turisti derejo na dolgo plažo, ki se vali ob morju.

Naše »razvajene riti«, ki so navajene prečudovite Istre in Dalmacije, se definitivno tu ne bi mogle odpočiti in sprostiti, gruče turistov v poletnih mesecih pa kažejo na drugo zgodbo. Kljub temu pa priporočam nočitev v prijetnih hotelih, s pogledom na obalo, kjer si lahko za dokaj solidno ceno privoščite pravo kraljevsko večerjo z morsko hrano.

Vožnja iz Ljubljane traja nekaj uric in ker smo se na pot odpravili šele v popoldanskem času, smo oglede znamenitosti prestavili na naslednje jutro. Z avtom smo se zapeljali do enega izmed mnogih parkirišč v okolici centra mesta in se peš podali spomenikom naproti. Rimini, še posebno stari del mesta, je majhen, do spomenikov pa vodi krožna pot, zato je pravzaprav vseeno, kje boste začeli.

Avgustov slavolok

Mi smo se odpravili proti Avgustovem slavoloku, ki je najstarejši še ohranjen rimski slavolok na svetu (27 pr. n. št.). Ne moreš ga zgrešiti, saj kar skoči ven, ko gledaš naokrog. Vpet v vrvež mestnega življenja, danes stoji ob cesti in označuje vhod v stari del mesta, včasih pa je skozi njega tekla glavna ulica za popotnike, ki so potovali iz Rima v Milano. Zanimivo je, da zgodovinarji pravijo, da je vhod preširok, da bi imel slavolok lahko obrambno funkcijo (Nanj se niso dala nastaviti vrata, saj jih niso potrebovali zaradi »pax romana«.), ampak je služil le dekoraciji. Na vrhu slavoloka je stal ogromen bronast kip cesarja Avgusta na kvadrigi (kočija), ki pa se žal ni ohranil. Prav tako so v 10. stoletju spremenili zgornji del, saj so ga začeli uporabljati za obrambo. V času fašistične nadvlade je Rimini izgubil svoje obzidje, slavolok pa še vedno opominja na mirnejše čase.

Tiberijev most

Na nasprotni strani mesta stoji most (dolg 70 metrov), pod katerim naj ne bi bilo reke, saj so jo zaradi poplavljanja preusmerili. Predstavljajte si moje začudenje, ko sem se približala in spodaj videla vodo. Seveda je to le še ostanek rečnega rokava, ki namaka okoliški park, katerega trenutno preurejajo (površine za sprehajalne poti in kolesarje). Most je začel graditi cesar Avgust, dokončali pa so ga pod vladavino Tiberija (21 n. št.), zato je dobil po njemu ime. Še vedno je identičen tistemu iz rimskih časov, kljub temu, da po njem že vsa leta normalno poteka promet. To je danes malo nadležno, saj se ne da v miru sprehoditi čez, ampak moraš odskakovati trobečim avtomobilom. Pravzaprav moraš biti ob hoji čez mesto Rimini res previden, saj je kljub širokim ulicam velika prometna gneča. Paziti pa je potrebno tudi na kolesarje, ki se vozijo, kot da so sami na svetu.

Trg Tre Martiri in trg Cavour

Rimini ima dva glavna trga, Cavour in Tre Martiri. Večji trg Tre Martiri, danes poimenovan v čast treh partizanov, je bil srce mesta že od ustanovitve naprej, saj je tam stal rimski forum. Danes se še vedno vidi, da je posvečen Juliju Cezarju, saj se na eni strani dviga njegov bronasti kip, na drugi pa stoji marmornat kamen. Po legendi naj bi cesar prav na tem mestu zbral svoje vojake po tem, ko so prečkali reko Rubikon in izrekel: »Alea iacta est. / Kocka je padla.« V antičnem času je reka označevala mejo med Rimom in t.i. Severno Italijo, ki je ni smel prečkati noben vojaški poveljnik. Cezar se je temu uprl, saj se je želel vrniti v glavno mesto in s tem sprožil vojno s senatom.

Na trgu Cavour, obdanem s kavarnami, se res začuti utrip mesta. Še danes je zelo pomemben kraj za politično in kulturno življenje Riminija, saj ga obdajata mestna hiša in gledališče. Zelo zanimiva pa je tudi Stara ribja tržnica, ki kraljuje pod čudovitimi arkadami. Ob našem obisku žal ni obratovala, smo si pa lahko prav prijetno predstavljali, kako izgleda, ko je tam polno ljudi. Na sredini trga stoji spomenik papežu Pavlu V. (1613), ki spominja na čase, ko je Rimini spadal pod papeško oblast. Zraven je rimska fontana Pigna, ki je bila močno obnovljena (Giovanni da Carrara, 1543). Njen vrh krona kiparski storž, ki je bil dodan v 19. stoletju, saj je Napoleonova vojska uničila kip Sv. Pavla, ki je stal na njegovem mestu.

Informacijski center

Med ulicami smo naleteli na majhen Informacijski center (Rimini Visitor Center), ki z videi in maketami razloži zgodovino mesta v času Rimljanov. Ogled vam bo vzel le nekaj minut, iz centra pa boste odšli z novim znanjem. Drugače za ogled znamenitosti res ne potrebujete vodiča, ker je ob vsakem spomeniku tabla, ki ga opisuje. Prav tako so zelo zanimive tudi table za imena ulic, saj se ob njih lahko veliko naučiš o znamenitih Italijanih.

Castel Sismondo

Kot že ime samo pove, je grad dal zgraditi Sigismondo Malatesta. Čeprav je trdil, da ga je postavil »iz nule« (sodeloval je celo arhitekt Filippo Brunelleschi), nam arheologi lahko povedo, da so na tem mestu našli ostanke iz rimskih časov, poleg tega pa je tam že stala utrdba iz 13. stoletja. Zanimiva in nenavadna arhitektura je imela poleg funkcije prestiža, tudi obrambno vlogo. V tistem času se je vojaška tehnologija veliko bolj razvijala in začeli so uporabljati topove, zato so morali tudi stavbe prilagoditi drugačnemu orožju. Po padcu vladajoče družine je grad prevzel samo vojaško vlogo, služil pa je tudi kot zapor. Obrambni jarek danes ni več viden, saj so ga zasuli v 19. stoletju, ko so porušili zunanje stene. Danes se v gradu odvijajo različne razstave, konference in drugi kulturni dogodki. Mi si žal nismo mogli ogledati notranjosti, saj grad trenutno prenavljajo in je zaprt za obiskovalce.

Tempio Malatestiano

Cerkev Sv. Frančiška je en izmed najpomembnejših italijanskih zgodnjerenesančnih objektov. Gotsko cerkev iz 13. stoletja naj bi krasile freske slikarja Giotta, še danes pa je v apsidi ohranjeno razpelo, ki je prav tako atribuirano njemu. Sigismondo se je odločil, da bo cerkev preoblikoval po vzoru Avgustovega slavoloka in na pomoč je poklical znanega arhitekta in humanista Leona Battista Albertija. Ime Malatestianov tempelj, po katerem je cerkev bolj poznana, naj bi kazalo na pogansko poreklo Sigismonda in temu pričata tudi preurejena notranjščina in fasada, ki se obračata k arhitekturi antičnega Rima. Po celi cerkvi vidimo tudi prepleteni črki S in I, ki sta simbola za Sigismonda in njegovo ljubico Isotto (kasneje postane njegova tretja žena). Nekateri pravijo, da ti dve črki predstavljata Sigismonda samega, kar je prav tako zelo domišljavo. V tistem času so se pojavljali očitki, da je cerkev »polna poganskih božanstev in profanih stvari«, kljub temu, da je Malatesta dobil »rdečo luč« za gradnjo s strani papeža. V notranjosti je tudi Kapela planetov, ki pa je bila v času našega obiska žal zaprta. Tudi ta naj bi predstavljala pogansko tradicijo, čeprav vemo, da so v srednjem veku take kapele kar pogoste. V eni izmed ostalih kapel najdemo tudi upodobitev Sigismonda, katerega fresko je ustvaril Pierro della Francesca. Kapele na obeh straneh cerkve so preproste, krasi pa jih kiparsko okrasje. Vzdušje v cerkvi je mirno, lahko se usedeš in v miru razmišljaš o tem, kakšen tempelj si je postavil človek, ki so ga klicali Tiran Riminija.

Obiskala sem že mnogo italijanskih mest in lahko rečem, da ima Rimini veliko več zelenih površin, kot ostali kraji. Kljub temu se po njem vije tipičen vonj Italije (pica, iztrebki psov), ki ga sama večkrat zavoham na ulici ob Piceriji Foculus v Ljubljani. Čeprav vonj ni prijeten, me vedno popelje v vesela in nostalgična občutja, saj me Italija vedno znova pozitivno preseneti. Rimini je super, saj se v njem klešeta zgodovina in moderno življenje. Ko ga obiščete pa nikakor ne pozabite zaviti v kakšno izmed trgovin z lokalnim pivom, ob kateremu se boste spominjali svojih lepih doživetij v naši sosednji državi.

Cesenatico

Po ogledu mesta Rimini smo se odpravili naprej proti Raveni. Vmes na poti pa smo odkrili majhno ribiško mestece Cesenatico, v katerem se res splača ustaviti. Prijetno obmorsko mestece, polno ribičev, ponuja lep sprehod ob morskem kanalu, kjer ribiči odlagajo svoj ulov. Pomirjajoč zvok galebov te kar prisili, da se usedeš ob vodo na hitro kosilo. Mi smo si privoščili piadino, značilen sendvič regije Emilije – Romanje in spili italijansko kavo. Nato pa nas je majhen splav odpeljal čez kanal na drugo stran, da smo si lahko ogledali še preostali del mesta. Namreč na kanalu stoji samo en most, saj če bi jih bilo več, ladje ne bi mogle voziti navzgor. Na vrhu pa stoji pravi pravcati plavajoči pomorski muzej, kjer lahko vidiš primere različnih ladij, ki so vozile po tamkajšnjem morju. Ne zamudite obiska tega mesteca, ki vas bo popeljalo v čas vaših dedkov in babic.