Najstarejša plomba na svetu iz katere jame pri Loki?
Podzemni biseri brega
Leta 1846 ustanovljeni tržaški naravoslovni muzej hrani v skladiščih in razstavah na Tominčevi ulici preko milijon predmetov. Najbolj so ponosni na tri, ki so edinstvene na svetu: edine popolne fosilne ostanke dinozavra Antonia, drugega največjega ohranjenega belega morskega psa in “človeka iz Loke” s 6400 let staro zobno zalivko v podočniku spodnje leve čeljusti.
Skica Jame pri Loki, kot jo je izdelal prof. Müller, najditelj čeljusti in je razstavljena v tržaškem naravoslovnem muzeju (Foto: F. Malečkar)
Joseph Müller, kasnejši direktor muzeja, je našel slednjo maja leta 1911 v majhni jami pri Loki. Štrlela je iz zasigane stene. Ker ni imel primernega orodja, jo je odlomil z rokami. V bližini so bile kosti izumrlega jamskega medveda. Zato so smatrali za najdbo najstarejšega človeka v tem delu Istre.
Četrt stoletja kasneje so rentgenske raziskave Lepori Roberta določile starost okoli 4650 let pred našim štetjem, tj. iz mlajše kamene dobe. Čeljust je bila razstavljena celo stoletje, ko sta jo Claudio Tuniz in Federico Bernardini iz tržaškega Mednarodnega centra za teoretično fiziko uporabila za testiranje novega rentgena. Na podočniku sta opazila neznano snov. Dodatni tridimenzionalni posnetki so razkrili razpoko in postrgano luknjo v zobu, zalito, tj. zdravljeno s čebeljim voskom.
Mikrotomografske raziskave so omogočile rekonstrukcijo zgradbe zoba v katerem je navpična razpoka do zobne pulpe zapolnjena s čebeljim voskom. Je primerljiv z današnjim, so pokazale spektroskopske analize. Z masno spektrometrijo za radiokarbonsko datiranje je bila določena enaka starost kolagena, pridobljenega iz kosti, in voska, tj. 6655 do 6400 let. Če je bilo polnjenje opravljeno, ko je oseba še živa, je bila intervencija verjetno namenjen za lajšanje občutljivosti zob, ki izhaja iz izpostavljenega dentina in / ali bolečine ob žvečenju z razpokanim zobom. Je zagotovo najzgodnejši znan neposreden dokaz terapevtske paliativne zobne zalivke. Velikost zobne krone in debelina čeljusti nakazujeta, da je bila opravljena na moškem mlajšem od 30 let, sodeč po obrabi.
Rekonstrukcija lobanje z delom čeljusti v kateri nje bila najdena plomba v naravoslovnem muzeju v Trstu (foto: F. Malečkar)
Bolehal je za hipoplazijo, anomalijo v odlaganje sklenine zaradi podhranjenosti. Enakomerne votline v kočnikih zob iz mlajše kamene dobe, najdene v Pakistanu, so najstarejši odkrit zobozdravstveni poseg. Iz starega Egipta je znan umeten zob, mogoče uporabljen kot proteza. Najdba iz Bržanije je najstarejša plomba. Vzbudila je zanimanje v strokovni javnosti. Objavljeni so bili članki v revijah kot so National Geographic in New Scinetist, pa tudi pri nas.
Lahko bi sklenili, da je Jama pri Loki najbolj znana kraška votlina Bržanije v svetu. Žal je s takim imenom ne bomo našli v jamskem katastru. Po opisih najditelja domnevajo arheologi, da gre za Ladrico ali katero od pečin v bližini, v eni od teh so tudi opravili izkopavanja. V stenah nobene od znanih niso našli preostanka čeljusti, nimajo take oblike in tudi ne verskih znamenj na robu stene, kot je skiciral prof. Müller. Nam jo lahko domačini pomagate najti?
