Izlet na otok Hanö (Švedska)

Izlet na otok Hanö (Švedska)

Če vas pot kdaj zanese na jug Švedske, si vzemite dan za obisk otoka Hanö. Ta majhen otok v Baltskem morju je idealen pobeg iz vsakdanjega ritma – pravi raj za krajši pohod, poln odkritij, dobrega vzdušja in skritih kotičkov, ki jih z veseljem delim z vami.

Proti otoku Hanö smo se odpravile iz malega pristanišča Nogersund. Že sama 25-minutna vožnja z ladjo je bila svojevrstno doživetje. Začutile smo, da se oddaljujemo od vsakdana in približujemo nečemu čarobnemu.

Vozni red Nogersund – Hanö:

8:45, 10:00, 12:00, 14:00, 16:00

Vozni red Hanö – Nogersund:

9:25, 10;25, 13:25, 14:25, 16:25

Cena povratne vozovnice za odraslo osebo je približno 8€, kupite pa jo kar direktno na ladji.

Na otoku Hanö nas je pozdravilo prikupno pristanišče z lesenimi hiškami in vonjem po morju. Kupile smo si sladoled in uživale v razgledu.

V pristanišču je tudi restavracija, kjer si lahko privoščite kosilo. Me smo imele malico s sabo in čas raje namenile raziskovanju otoka. Otok Hanö je popolnoma brez avtomobilov – zaradi tega boste opazili, da so vse poti dostopne le peš ali s kolesom. Domačini uporabljajo posebne vozičke, s katerimi po otoku prevažajo stvari, kupljene na celini. V pristanišču boste opazili tudi poštne nabiralnike celotnega otoka – zgovoren dokaz, da na otoku Hanö komunikacija s celine poteka drugače.

Švedi so znani po svojih loppisih – bolšjakih ali trgovinicah z rabljenimi predmeti. Tudi na otoku Hanö smo naletele na stojnice ob cesti, kjer v zameno za nekaj kovancev na zaupanje vzameš mali zaklad iz druge roke (Švedi plačajo kar prek Swisha, ki je kot naš Flik). Nekateri so kar v svojo vrtno uto postavili police s stvarmi, drugje so ob poti ponujali domače pecivo.

Hanö je majhen otok, a bogat z doživetji. Že na začetku poti smo dobile odličen zemljevid. Odpravile smo se po dobro označenih pohodnih poteh, usmerjala so nas pobarvana drevesa in kamni.

Najprej smo se povzpele do svetilnika Hanö fyr, 16 metrov visoke bele straže, ki sije daleč čez Baltsko morje. Pogled z vrha nas je prevzel – kamenje, gozd in modrina na vse strani.

Podale smo se v gozd, da bi poiskale jelene, ki so jih na otok pripeljali s celine v 50. letih. Na žalost jih nismo videle. Smo pa naletele na majhno skrivnostno jamo Grottorna, naravno vdolbino v skali.

Otok je nastal ob koncu ledene dobe, ko se je led umikal in za sabo pustil zglajene skale, skalne plošče in nenavadne oblike. Ena izmed teh naravnih posebnosti je plaža Bönsäcken – dolga ožina, sestavljena iz zaobljenih kamnov, ki se počasi premikajo pod vplivom vetra in valov.

Ko smo se vrnile na celino, smo dan zaključile v restavraciji Restaurang Skutan. Naša vodička, teta Inga, je že vedela, kje strežejo najboljšo hrano. Cene so bile tudi bolj prijazne kot na otoku. Priporočam, da si mizo rezervirate vnaprej, saj je restavracija zelo priljubljena.