Izlet: Krakov – mesto ob Visli z bogato zgodovino

Prepotovala sem že ogromno sveta in vedno me je bilo kar malce sram, ker sem kljub ljubezni do potepanja videla zelo malo Evrope. Ko sem dobila priložnost, da se s turistično agencijo odpravim na tridnevni izlet v Krakov, bivšo prestolnico Poljske, sem takoj spakirala in nestrpno odštevala ure do začetka vožnje z avtobusom. Le-ta je bila kar dolga, vendar smo se hvala bogu vozili ponoči in sem lahko sladko spala (kolikor se pač da na precej neudobnem avtobusu; saj vsi vemo, o čem teče beseda).

Že takoj na začetku bi rada pohvalila vodiča in organizacijo agencije, saj je vse potekalo brez zapletov in večjih nevšečnosti. Obožujem turistične vodiče, ki vedo, kaj govorijo in tako potnikom močno približajo celotno izkušnjo potovanja. Vso pot in ves čas raziskovanja po ulicah smo poslušali zgodbe o zanimivi zgodovini mesta Krakov, na pamet pa smo se naučili tudi imena skoraj celotne kraljeve rodbine, ki je vladala (verjetno prav zaradi smešnih poimenovanj).

Krakov je eno najstarejših mest na Poljskem, ustanovljeno že v 7. stoletju. Ta pridih starosti se čuti na vsakem koraku, tako v arhitekturi, kot v sami energiji ozračja. Njegova zgodovina je zelo razgibana, iz njega so vladali vsi kralji (11.−16. stoletje), kasneje pa so ga še vedno uporabljali za lokacijo kronanja. Samo mesto je zelo lepo ohranjeno, saj med 2. svetovno vojno ni bilo poškodovano, ker so si ga Nemci izbrali za svoj štab (lahko bi se reklo sreča v nesreči). V Krakovu je živel tudi papež Janez Pavel II., na kar so meščani zelo ponosni.

Krakov – Kraljeva pot

Takoj, ko smo prispeli v Krakov, smo obtičali v avtomobilski gneči (kar niti ni bilo tako zelo nepričakovano, saj smo se na izlet odpravili za vikend 1. novembra), kljub temu pa smo kmalu izstopili ob Barbicanu, delu obzidja, ki še vedno obkroža stari del mesta. Pot smo nadaljevali skozi Florijanova vrata in odšli po Kraljevi poti (Droga Królewska), ki mestno jedro deli na dva dela.

Krakov – Glavni trg

Pred nami se je odprl ogromen Glavni trg, ki je največji srednjeveški trg v Evropi. Včasih so se, poleg trgovanja, na njem odvijale javne usmrtitve, še dandanes pa ga zasedajo trgovci, ki prodajajo spominke in čudovite rože, ki si jih Poljaki podarjajo za god. Trg obkrožajo ene večjih znamenitosti mesta Krakov, med drugim Sukiennice, renesančna stavba (meni osebno zelo podobna padovanski Palazzo della Ragione), kjer so samo v sončnem vremenu trgovali z blagom, danes pa so v njej stojnice z nakitom. V zgornjem nadstropju domuje galerija z deli poljskih umetnikov iz 19. stoletja, ki pa si je žal nismo imeli časa ogledati.

Nasproti stoji Marijina cerkev in prva stvar, ki jo opazi vsak obiskovalec je, da ima dva različna zvonika.  To je posledica bratske tekmovalnosti, saj je vsak želel imeti višjega, zgodba pa se na žalost zaključi z umorom. Zanimivost Krakova je tudi, da vsak človek vedno ve, koliko je ura. Namreč vsako polno uro z levega zvonika zatrobi trobenta z melodijo Hejnał, ki jo zaigra mestni stražar (danes je to gasilec). Izvirala naj bi iz 13. stoletja, ko so mesto Krakov napadli Tatari. Trobentača, ki je s pesmijo opozarjal prebivalce, je v vrat zadela puščica in melodija je utihnila. Še danes jo stražar prekine na istem mestu, s čimer se pokloni pogumnežu. V cerkvi pa najdemo tudi enega najbolj uglednih lesenih gotskih oltarjev, ki ga je izrezljal nemški kipar Veit Stoss. Ni potrebno omenjati, da so si ga med okupacijo Nemci prilastili, saj so trdili, da uradno pripada njim. K sreči sedaj kraljuje na svojem posvečenem mestu in prinaša veselje vsem vernikom in ljubiteljem umetnosti.

Malo naprej se nahaja majhna cerkvica Sv. Wojciecha, ki je najstarejša v celem mestu. Ne tej lokaciji je stala že preden so okrog zgradili trg, zato izgleda, kot da se dviga iz zemlje.

Na drugi strani trga se bohoti visok gotski stolp, edini ostanek stare mestne hiše, ki so jo porušili v 19. stoletju, da bi dobili več odprtega prostora. Pravijo, da v stolpu še vedno straši, saj naj bi bila dolgo let v kleti ječa.

Jagiellonska univerza

Stari del mesta Krakov je majhen, zato se ne moreš izgubiti, še posebno, če slediš edini glavni ulici. Mi pa smo vseeno zavili v eno izmed stranskih in si na hitro ogledali Jagiellonsko univerzo, ki jo je v 14. stoletju ustanovil Kazimir III. Poljski. Obiskovala sta jo celo Nikolaj Kopernik in Karol Wojtyła. Danes se ti prostori uporabljajo samo za ceremonialne namene, saj se je sodobna univerza preselila.

Frančiškanski samostan

Sprehodili smo se tudi mimo frančiškanskega samostana in krakovske nadškofije, ki je znana po tem, da je vernikom z okna zadnjič pred smrtjo spregovoril papež Janez Pavel II.

Cerkvi Sv. Petra in Pavla in Sv. Andreja

Krakov ima kar nekaj cerkev, med drugim baročno cerkev Sv. Petra in Pavla, pred katero stoji 12 kipov apostolov, poleg pa se stiska tudi cerkev Sv. Andreja.

Za prvi dan smo imeli dosti potepanja po mestu, zato smo si privoščili vsak svojo herbato (črni čaj) in se odpravili proti hotelu. Če ste strastni kofetarji, boste na Poljskem morali žal abstinirati, če vam je vsaj malo mar za okus kave. Sama s tem nisem imela problemov, fant pa se je neznansko mučil. Seveda, če pa ste za kaj malo močnejšega, dobite štamperle prave poljske vodke že za 7 zlotov (1€).

Rudnik soli Wieliczka

Zvečer smo se odpeljali na kratko pot proti 700 let staremu rudniku soli Wieliczka. Po stopnicah smo se spustili nekaj sto metrov v globino in občudovali skulpture, ki so narejene iz soli. Poleg pa smo spoznali še delovanje rudnika in si nakupili kile soli za popotnico.

Grič Wawel

Naslednji dan se je začel zelo megleno in se žal tako tudi nadaljeval. Doživetja pa so bila pravo nasprotje; dvignili smo se na mali hribček ob Visli na koncu mesta in vstopili na grajsko dvorišče, kjer je svojo rezidenco ustvaril že prvi poljski kralj Mieszko v 10. stoletju. Grad Wawel, ki ga je v času gotike dal zgraditi Kazimir III. Poljski, je danes en najpomembnejših muzejev v državi; vsebuje zbirko tapiserij kralja Sigismunda II., ki je bil med drugim tudi litvanski vojvoda, šotore otomanskega kraljestva in slikarska dela italijanskih renesančnih umetnikov. Mi smo si ogledali le katedralo Stanislava in Venčeslava, ki je raj za umetnostne zgodovinarje, saj je vsak njen meter iz drugega obdobja. V oči takoj pade Sigismundova kapela, ki je najlepša renesančna kapela severno od Alp (oblečena v 50kg zlata). Notri so grobnice kralja Sigismunda I., Sigismunda II. in sestre Ane Jagiellonske. Kapele se drži identična kapela, ki jo je dal dograditi prvi izvoljeni kralj po propadu Jagiellonske dinastije. Želel je, da je popolnoma enaka, saj je s tem pokazal, da ima isto moč kot vsi kralji pred njim, čeprav je voljen in ni bil rojen v to družino.

Takoj na vhodu so nas pričakali razobešeni deli kosti slavnega krakovskega zmaja, ki so jih v 16. stoletju izkopali v jami pod gradom (v resnici so to kosti mamuta, kita in nosoroga). Legenda pravi, da ko bodo kosti padle z verig, bo Krakov uničen. Zaenkrat se še dobro držijo.

Katedrala je bila že od svojih začetkov kraj, kjer so kronali poljske kralje in jih pokopavali, med drugim pa so svoj mir v katakombah našli tudi drugi poljski veljaki (premier Poljske Władysław Sikorski, pesnik Adam Mickiewicz, Lech Aleksander Kaczyński, predsednik Poljske, ki je strmoglavil z letalom in njegova žena). V notranjosti so tudi grobnice poljskega svetnika Stanislava, ki je bil ubit v rivalstvu s kraljem Bolesławom in beatificirane kraljice Jadwige in njenega moža, kralja Władysława II. Jagiełła (njegova druga žena je bila Ana Celjska), ki sta združila Litvo in Poljsko v najmočnejšo državo takratne Evrope. Zraven so razstavljene tudi kraljeve insignije Jadwige, za katere so ugotovili, da so leseni in pozlačeni ponaredki, saj je sama podarila originale univerzi, da bi le-ta preživela. Malo naprej pod križem, ob katerem je kraljica največkrat molila, so njene relikvije, poklonil se ji je pa tudi kralj Jan III. Sobieski, ko je premagal Turke (na kip je obesil streme turškega sultana). Ogledamo si lahko tudi grobnico kralja Władisława I. Łokieteka (ljubkovalno »Komolček« zaradi manjše rasti), za katerega pravijo, da je prišel v leseno Poljsko in jo zapustil grajeno. Notri je žal prepovedano fotografirati, zato prepuščam vaši domišljiji, da si ustvarite lastno mnenje.

Skozi enega izmed prostorov v katedrali smo se nato povzpeli na Sigismundov zvonik, kjer že od leta 1520 kraljuje ogromen Zvon želja. Še danes je največji zvon na svetu, ki se ga premika ročno, za kar je potrebnih dvanajst ljudi (zvoni samo ob največjih praznikih).

Poleg katedrale smo si ogledali tudi renesančno grajsko dvorišče. V pritličju je domovala grajska administracija, v 1. nadstropju so bile privatne sobane kraljeve družine, v 2. pa sprejemni prostori za tuje delegacije.

Kazimierz

Kmalu smo si privoščili tudi kosilo in si na toplem odpočili noge, nato pa smo se sprehodili do malo oddaljene židovske četrti Kazimierz. Že v 14. stoletju so bili Židi po svetu preganjani, zato je kralj Kazimir III. Poljski skoval pretkan in inteligenten načrt. Želel si je, da si Krakov finančno opomore in razvije v vodilno evropsko mesto, vedel pa je tudi, da mu pri tem lahko pomagajo spretni hebrejski trgovci. Zato jih je povabil v Krakov in jim na obrobju odstopil kos zemlje, kjer so si lahko ustvarili svoje mesto in živeli po svojih zakonih. Šele v 18. stoletju so to malo židovsko mestece priključili mestu Krakov, pred tem so bili popolnoma neodvisni. Tam so v mirnih (in tudi bolj nemirnih) časih živeli skozi več stoletij, dokler ni prišla 2. svetovna vojna in so jih Nemci naselili v židovski geto Podgórze čez Vislo, kjer so čakali na svoj žalostni odhod v koncentracijska taborišča. Kazimierz je bil izropan in opustošen, kasneje so se tam naselili razni delavci in revnejše družine. Četrt se je ponovno začela razvijati, ko je Steven Spielberg leta 1993 tu začel snemati film Schindlerjev seznam, saj se jim je odprla čudovita tržna niša, ki še danes privablja turiste s celega sveta. Danes lahko rečemo, da je to tisti bolj alternativni del mesta Krakov, s simpatičnimi trgovinicami, kavarnami in klubi za mladino.

Omeniti moram tudi, da je Krakov zelo znan po študentskem življenju in je kraj enih bolj znanih diskotek. Sigurno se bom ponovno odpravila na potep po tem mestu, saj si želim izkusiti tudi drugo plat, ne tako turistično. Pravzaprav ulice oživijo šele ponoči, ko se vsi mladi odpravijo v razne lokale in tam ostanejo vse do jutra. Mi pa smo bili po celem dnevu močno zmatrani in smo si raje privoščili tradicionalno poljsko večerjo z živo glasbo, ob kateri smo obujali spomine in se psihično pripravljali na naslednji dan.

Auschwitz

Prišel je čas, da smo zapustili Krakov in se odpeljali proti domu. Na poti pa je bila še ena nujna postojanka: Auschwitz. Vsakemu bi priporočala, naj ne izpusti priložnosti, da od blizu spozna (in začuti) bolečo zgodovino, ki pa se žal kar ponavlja in ponavlja.

Krakov z okolico je čudovito mesto, polno zgodovine, legend in ostalih znamenitosti, ki si jih še želim ogledati. Tri dni je premalo, da bi mesto spoznala do potankosti, je pa ravno prav, da se začuti utrip in se v tebi vzbudi želja po vrnitvi.

(op.a.: Na pot smo se odpravili z agencijo GoHolidays in vodičem Alešem.)