Indijansko poletje na vrtu
Jesen 2014 zaznamuje toplota. Blagodejna in redka za ta letni čas.
Dolgotrajno prijetno visoka temperatura dobro učinkuje na nam potrebno rastlinje. Tako na zelenjavo kot na cvetje. Njihova življenjska doba se je letos občutno podaljšala.
Rastline presenečajo
Že sam pogled na cvetoči vrt me razveseli. Lani sem namreč prvič v življenju posejala občutno več semen kot kdajkoli prej. Prejšnja leta sem imela poleg kake sobne rastline večinoma le še kako zelišče, ki je krasilo mojo okensko polico.
Ko so moje številne sadike malce bolj pognale, sem jih večino presadila na vrt. Nekaj pa jih imam še vedno v dveh plastičnih koritih na balkonu. Por dobro poganja, saj uspeva tudi, če ga malce pozneje posadimo. Ne takoj na začetku pomladi, lahko tudi kaka dva meseca ali celo tri mesece kasneje. Kar se je letos zaradi blage toplote konec poletja dobro obrestovalo.
Podobno velja tudi za zeljnice. Cvetačin cvet danes počasi, sredi oktobra, dobiva podobo spužvaste krogle. Da ne pozabim na najmanj dvajset gosenic, ki so se iz neznano kod na začetku jeseni pojavile na velikih vabljivih listih cvetače na balkonu. In jih veselo grickale.
Še posebej zanimiva je letos mamina cvetača, katere cvet je vijolične barve. Zelo pa so me presenetile ameriške borovnice. Listi le-teh namreč spominjajo na oranžno-rdečkasti kraški ruj, saj se je njihova temno zelena barva povsem spremenila. Česar nisem pričakovala. Sploh nisem vedela, da spreminjajo barvo. Lepo uspevajo tudi sočne jagode. Vsak dan so zrele vsaj štiri nove. Medtem ko v tem času, v prej bolj hladnem oktobru, sploh ne bi več rasle.
Narava opozarja
Podobo maminega vrta krasi tudi lep metuljev vrt, to je angleški vrt. Mešanica različnih rož, ki zaporedoma cvetijo več mesecev in privabljajo metulje. Te cvetlice, posejane v cvetlična korita, so zrasle občutno niže, kot tiste, ki še vedno lepšajo vrt. Prve sem zamenjala z domačim resjem, saj je obilica poletnega dežja na njih pustila večje posledice.
Vrt me spominja na zeleni svet v malem. Preseneča, odkriva novosti ter pokaže neodobravanje, ko vreme in nadležni plevel, skupaj z raznimi obiskujočimi glodalci, pokažeta svoje ostre zobe. Kar me opozori na tulipane, ki sem jih posadila kake tri leta nazaj. Na moje presenečenje so zrasli na povsem drugem koncu vrta. Očitno jih je vrli voluhar prestavil.
Spodbujanje vrtičkarstva, a ne v smislu zanemarjenih barakarskih naseljih, močno odobravam. Saj pridelovalec točno ve, kaj je posadil ter lahko vsaj približno oceni ekološko plat svojega dela. Ob dobri berí pa je lahko le še ponosen na svoj trud pri vzgoji rastlin.
Metka Nograšek