Ideja za izlet: Berlin

Glavno mesto Nemčije, največje mesto v državi, ki v celoti leži znotraj zvezne dežele Brandenburg. Mi smo se v Berlin odpravili kar z avtom, ker se nam je cenovno najbolj izplačalo in nam ni problem voziti. Skoraj 1000 km dolga pot nam je v eno smer vzela 14 ur – vmes smo se 2 uri po polžje pomikali zaradi nesreče, potem pa se je še vlil dež in smo se vozili 40 km/h ker nismo nič videli. Prenočili smo v hostlu Entrée Hotel Marzahn, ki je od postaje Berlin Springpfuhl (S) oddaljen samo 500 m. Pred hostlom smo imeli tudi brezplačno parkirišče. Ob prihodu smo gledali in gledali kako bi lahko prišli do njega, ampak ni bilo nikjer nobenega izvoza ali kakšne druge poti, tako da smo se 3x peljali okoli zgradbe, potem pa videli, da se je en avto pred nami tja zapeljal kar čez pločnik…pa smo se še mi. Nekaj so nam še zašuštrali z našo rezervacijo in niso imeli nobene proste sobe samo za 4 osebe…tako da so nam dali sobo za 8 oseb v kateri smo bili sami (še bolje, smo imeli vsaj več prostora). Hostel je sicer spominjal na študentski dom, ni bilo nobenega luksuza, ampak je bilo čisto, vsako jutro pa smo imeli vključen tudi kar razkošen samopostrežni zajtrk. Par korakov stran smo imeli še trgovino z živili Aldi, tako da grede nakupa hrane nam tudi ni bilo hudega. Naj samo še opozorim, da se v Nemčiji pri nakupu pijač za embalažo plača kavcija (pfand), okoli 0,25 €, ki jo dobite nazaj, ko embalažo vrnete v posebej za to namenjene avtomate.

Javni prevoz v Berlinu

Javni prevoz v Berlinu je dobro urejen, razdeljen na 3 cone: A, B in C (tako da poglejte v kateri coni leži vaša želena destinacija, da kupite ustrezno karto). Več o cenah in vrstah vozovnic, različne povezave in zemljevide najdete na naslednji povezavi. Nam se je najbolj splačala skupinska vozovnica (do 5 oseb), ki stane cca. 20 € (odvisno od cone). Pri skupinski vozovnici je pomembno, da skupina ves čas potuje skupaj. Če ne potujete v skupini in že če mislite opraviti več kot 2 vožnji v 1 dnevu, se vam splača vzeti dnevno vozovnico. Preden začnete vozovnico uporabljati (pred prvo vožnjo), jo morate poštemplati na posebni napravi na postaji. Za skupinsko vozovnico je pomembno, da jo poštemplate takoj po nakupu, medtem ko lahko druge vozovnice kupite vnaprej in potem pač aktivirate ko jih potrebujete. Dnevne vozovnice (za 1 osebo ali skupinske), veljajo od trenutka ko ste jo aktivirali, do 3h naslednjega jutra. Uporabljate lahko vsa prevozna sredstva, razen medkrajevnih vlakov. V glavnem malo je treba naštudirati katera vozovnica se cenovno najbolj izplača, odvisno od števila oseb in koliko boste potovali naokoli. Sicer že po nekaj urah dobite občutek, da obvladate sistem prevozov in res ni težko. Malo poglejte na zemljevid linij in prestopajte iz avtobusa na tramvaje, podzemno (U-Bahn) ali mestnno železnico (S-Bahn). Berlinskega podzemlja ne predstavljajo le podzemne železnice, pač pa tudi okoli 1.000 bunkerjev iz 2. svetovne vojne. Čeprav jih je večina pozabljenih, jih je nekaj spremenjenih v muzeje (npr. podzemna postaja Gesundbrunner).

Javni prevoz je sicer zelo zanesljiv, edina neprijetna prigoda se nam je zgodila 2. večer, ko smo se vračali nazaj v hostel. Čakali smo na postaji Warschauer Straße (pri Berliner Mauer East Side Gallery), od koder je linija S7 vozila direktno do našega hostla. Vsi utrujeni smo prišli do postaje, kjer je bila taka gneča, da si se komaj lahko premikal, in videli da nam je vlak ravno pred nosom speljal. Nič hudega, saj vozijo vsakih nekaj minut. Zelo smo bili utrujeni, vse nas je bolel hrbet…malo smo se naslanjali na zidove, čepeli…nakar po zvočniku pride obvestilo. Najprej nismo razumeli za kaj se gre, sploh ker je bilo vse po nemško, zvočniki so šumeli, saj veste kako to gre. Končno smo prišli do tega, da je ta (naša) linija ukinjena in to noč ne bo vozila več. In tako smo se sestradani podali na pot, uporabljali druge linije in prevozna sredstva, 5x prestopili in končno prispeli v hostel (vmes smo na eni postaj še kupili sadje in malo malicali). Naslednje jutro smo se pri zajtrku pogovarjali z nekim Ircem, ki nam je povedal, da je prejšnji večer čakal na isti postaji kot mi…samo da on ni iskal ”nadomestnega prevoza”, ampak se je do hostla podal kar peš (in hodil 4 ure).

Glede turističnih atrakcij je res odvisno od tega kaj si želite ogledati, lahko si kupite turistično kartico Berlin Welcome Card, ki vključuje ves javni prevoz in zastonj vstop v glavne mestne atrakcije (malo preračunajte če se vam izplača). Mi kartice nismo uporabljali, več informacij in možnost nakupa na naslednji povezavi. Več o ogleda vrednih znamenitostih, zanimivostih in naših dogodivščinah v Berlinu, pa v nadaljevanju.

Kaj si ogledati v Berlinu?

V nadaljevanju bom predstavila vse glavne znamenitosti Berlina, ki jih morate vsekakor obiskati. Razvrstila sem jih glede na geografsko lego, tako da če jim sledite po vrsti, si boste mesto ogledali najbolj časovno učinkovito in ničesar zgrešili.

Berliner Mauer (Berlinski zid)

Po koncu 2. svetovne vojne so si ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija razdelile Nemčijo in glavno mesto nekdanjega nemškega rajha. Sovjetska zveza je pokrivala večino vzhodnih mest. Istočasno se je začela še hladna vojna in Berlin se je znašel sredi boja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Na zahodu je bila leta 1949 ustanovljena ZRN (Zvezna Republika Nemčija, nem. Bundesrepublik Deutschland), na vzhodu pa NDR (Nemška demokratična republika, nem. Deutsche Demokratische Republik). Meje med obema stranema so se začele zaostrovati – sprva so jih nadzorovali le policisti, kasneje so na vzhodni strani postavili ograjo. Med letoma 1949 – 1961 se je približno 2,6 milijona prebivalcev in NDR preselilo v ZRN, kar je močno ogrožalo gospodarsko moč vzhodne države. Zid naj bi bil dokončna rešitev težav, saj so poleg vsega tega prebivalci ZRN na črnem trgu na vzhodu kupovali dokaj poceni in kvalitetna živila.

Gradnja Berlinskega zidu je bila sprva državna skrivnost, v noči med 12. in 13. avgustom 1961 sta začeli vojska in policija zapirati cestne povezave proti zahodu. Prav tako so bile povezave med vzhodom in zahodom pretrgane. Berlinski zid, ki je mesto delil na 2 dela, je bil dolg 156,4 km (po nekaterih podatkih 167 km). Poleg tega so zid dopolnjevali še bodeča žica, jarki, kontrolna vozila in opazovalni stolpi. V razdalji 100 m okoli Berlinskega zidu ni bilo ničesar, okoliške prebivalce so izselili, razstrelili so bližje cerkve, med drugim je šel zid neposredno mimo brandenburških vrat. Zid je ločil prijatelje in družine, tako da se niso videli 28 let (do padca berlinskega zidu), mnogi so ostali brezposleni, saj so izgubili službe na zahodu. Vzhodnonemški vojaki so imeli ukaz, da preprečijo vsak poskus pobega, če ne drugače, z ubojem. Kljub temu naj bi uspelo pobegniti več kot 5.000 ljudem. Vojaki so bili zadolženi tudi za zatiranje zahodnonemškega tiska, ki je hudo nadziral Berlinski zid in vse nepravilnosti. Med vzhodom in zahodom je bilo 8 mejnih prehodov, ki so bili omejeni na določene skupine – najbolj znan mejni prehod je Checkpoint Charlie (na Friedrichstrasse). Berlinski zid je padel 9. novembra 1989 in postal najbolj pomemben dogodek v svetovni zgodovini. V 28 letih obstoja Berlinskega zidu je ob poskusih pobega umrlo najmanj 240 ljudi, okrog 75.000 pa se jih je zaradi poskusov pobega moralo zagovarjati na sodišču (kazen je bila 2 leti zapora).

Če si želite ogledati ostanke Berlinskega zidu, je najbolj znana Berliner Mauer East Side Gallery (imenovan za državni spomenik), med glavno vzhodno železniško postajo (Berlin Ostbahnhof) in Oberbaumbrücke (včasih mejni prehod). Ostanke zidu lahko vidite še na Niederkirchenstrasse (niso originalni, so jih na novo zgradili) in na razstavišču Topografija terorja (več o tem v nadaljevanju). Na nekaterih mestih so sledi Berlinskega zidu še dobro vidne, po spominski poti Mauerweg se lahko na primer peljete s kolesom. Glejte pod noge in na nekaterih mestih boste videli tlakovano pot, kjer je včasih stal Berlinski zid, prav tako pa lahko nekje na tleh vidite ”spomenike uspešnim pobegom” in spomenike ljudem, ki so pri pobegu umrli.

Berliner Mauer East Side Gallery

Izstopite na postaji: Warschauer Straße (U1, S5, S7, S75)

Berliner Mauer East Side Gallery je največja svetovna galerija na prostem, razstavljenih je 105 slik umetnikov iz celega sveta – poslikana je vzhodna stran zidu. Vsekakor priporočam da se sprehodite po celotni dolžini (1,3 km), saj je res nekaj neverjetnega. Vsi se slikajo z umetninami na zidu in tudi mi smo se. Vmes smo se pogovarjali še z štirimi Kitajkami, ki so hotele da jih slikamo (pa so potem še one nas). Vedno mi je zelo zanimiva ta dinamika med turisti, ko slikamo eden drugega … samo počakati moraš na koga, ki res zgleda kot turist, da ti kakšen prevarant ne ukrade fotoaparata. Prav tako povsod ob cesti prodajajo delčke Berlinskega zidu in vojne opreme oz. vse vrste predmetov iz tistega časa. Lahko kupite, ampak vprašljivo če boste dobili original. Preden pridete do galerije na prostem, boste pred seboj videli še Oberbaumbrücke (včasih je bil tu mejni prehod), čez katerega vozijo vlaki. Če iz mosta pogledate navzdol po reki, boste v daljavi videli še skulpturo Molecule Man (1999) – 30 m visok kovinski kip, delo ameriškega kiparja Johnatana Borofskyja. Skulptura je sestavljena iz treh ljudi, ki se nagibajo eden k drugemu, kar predstavlja simbolično presečišče takratnih treh okrožij (Trepow, Kreuzberg in Friedrichshain). Njihova telesa so polna lukenj, ki predstavljajo molekule vseh ljudi, kar skupaj sestavlja naš obstoj.

Schloss Charlottenburg

Izstopite na postaji: Richard-Wagner-Platz (U7)

Schloss Charlottenburg je največja palača v Berlinu, zgrajena v več fazah. Med letoma 1695 – 1699 so zgradili originalni centralni del za ženo volilnega kneza Friedericha I., kasneje ko je postal prvi pruski kralj, pa je bila palača razširjena. V njej je bilo sodišče, dodali so še kupolo in rastlinjak. Med letoma 1740 – 1746, v času vladavine Friedericha II. so dodali vzhodno krilo. Med 2. svetovno vojno (1943) je bila zgradba zaradi bombardiranja močno poškodovana in pozneje so jo obnovili (1950). Kompleks vključuje še majhno grajsko kapelo (Schlosskapelle), belo dvorano (Weidder Saal), galeriji (Goldene Galerie in Galerie der Romantik) in čajnico v kateri je danes muzej porcelana. Vstopnina v palačo za odrasle stane 10 €, vstop na vrtove pa je brezplačen. V palači si lahko ogledate zbirko del francoskih slikarjev iz 18. stoletja, staro palačo z baročnimi sobami, pohištvom in porcelanastimi zbirkami. Nedaleč stran od palače se nahaja tudi opera Deutsche Oper.

Kurfürstendamm

Izstopite na postaji: Uhlandstraße (U1), Kurfürstendamm (U1, U9)

Kurfürstendamm je ena najbolj znanih avenij v Berlinu, na kateri se med drugim nahaja tudi Hard Rock Cafe Berlin. Mi smo se tu ustavili in malo pogledali kaj vse imajo razstavljeno po stenah. Med drugim smo videli rdečo obleko od Shakire, kostim od Madonne in Bon Jovijevo kitaro. Vsekakor zanimivo za videti, popili smo kavo, potem pa šli še v uradno trgovino zraven kavarne, kjer imajo kar zasoljene cene. Je pa cela ulica polna trgovin, tako da je prava paša za oči. Samo čez cesto se nahaja Starbucks, tako da če si zaželite kavico ali kakšen frappuccino…

V bližini stoji tudi evangeličanska spominska cerkev cesarja Viljema (Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche), zgrajena med letoma 1891 – 1895. Med 2. svetovno vojno (1943), je bila med bombnim napadom uničena, ostala je le še razvalina zvonika ”der Hohle Zahn” (votli zob). Med letoma 1951 – 1961 so poleg stare cerkve zgradili novo, njeno podobo pa zaznamujejo majhna steklena okenca v betonskem ogrodju. V notranjosti lahko vidite tudi železni križ, narejen iz žebljev stare coventryjske katedrale, ki so jo v bombnih napadih na Veliko Britanijo uničili nacisti. Če nadaljujete po ulici naprej, boste prišli do ulice Tauentzienstraße, kjer boste ljubitelji nakupovanja prišli na svoj račun. Prav tako lahko tu vidite skulpturo Berlin (1987), drugače imenovano tudi ”zlomljena veriga”, ki predstavlja uničene povezave med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, zaradi Berlinskega zidu.

Živalski vrt Zoologischer Garten Berlin

Izstopite na postaji: Bahnhof Zoologischer Garten (U1, U2, U9)

Če ste že enkrat v Berlinu, morate nedvomno obiskati berlinski živalski vrt (Zoologischer Garten Berlin), ki je eden najbolj obiskanih v Nemčiji in Evropi. Prav tako je tudi najstarejši živalski vrt v Nemčiji, odprt leta 1844. Ob koncu 2. svetovne vojne je bil bombardiran, večina parka je bila uničena in preživelo je le nekaj živali. Največji zvezdi živalskega vrta sta orjaški panda Bao Bao in polarni medvedek Knut, ki je na žalost leta 2011 nenadoma umrl. Del živalskega vrta je tudi ogromen akvarij v več nadstropjih. Na oddelku s pticami smo vstopili v gromozansko kletko, ptiči pa so kar letali okoli nas. Vmes je en gromozanski ptič sedel na ograji, ni se dal motiti in lahko smo šli čisto do njega. No, priporočam, da jih ne nadlegujete preveč, ker je potem ta isti ptič enega otroka ugriznil/kavsnil, ker mu je preveč nagajal. Na oddelku z živalmi s kmetije smo božali koze, morski prašički so imeli cel labirint. Posebej zanimiva je bila še posebna jama s podzemnimi živalmi, najbolj nam je v oči padla ena čudna zobata kepica. Pri vhodu v jamo je še pisalo, naj pazimo na osebne predmete, ker vas lahko v temi še lažje oropajo. Več informacij o živalskem vrtu in ceni vstopnic na povezavi.  Mi smo imeli srečo, da smo prišli na rojstni dan živalskega vrta in smo imeli cenejše vstopnice, za otroke je bilo celo zastonj.

Od živalskega vrta se lahko po poti naprej sprehodite še mimo Stebra zmage (Siegessaeule), na ulici Straße des 17. Juni. 67 m visok steber so postavili leta 1873, v spomin na pruske zmage nad Dansko, Avstrijo in Francijo. Steber med drugim stoji na zajetih topovih, na vrhu pa ga krasi Viktorija, priljubljena boginja zmage. Berlin ima sicer kar 2 živalska vrta, v nekdanjem vzhodnem delu mesta lahko obiščete še nekdanji kraljevi lovski revir Tierpark Berlin – Friedrichfelde (Izstopite na postaji: U-Bhf Tierpark, U5). Mi smo se do tega živalskega vrta samo sprehodili (ker je bil blizu našega hostla), noter pa nismo hodili. Če je to nekaj kar vas zanima, pa vsekakor vredno obiska!

Potsdamer Platz in Topografija terorja

Izstopite na postaji: Potsdamer Platz (U2)

Naša naslednja postaja je bil trg Potsdamer Platz, ki je pomemben javni trg in prometno križišče v centru Berlina. Poimenovan je po kraju Potsdam, 25 km jugozahodno od Berlina in označuje mesto, kjer je šla stara cesta iz Potsdama skozi Berlinski zid pri Potsdamskih vratih. Na trgu se nahajata 2 visoki stavbi, Deutsche Bank in Kollhoff Tower. Na drugega se lahko 100 m visoko povzpnete z najhitrejšim dvigalom v Evropi (vstopnina 6,50 €), do razgledne točke Panoramapunkt s čudovitim razgledom na mesto. Tu lahko med drugim vidite tudi razstavo delov originalnega Berlinskega zidu. Samo 10 minut stran se nahaja razstavišče Topografija terorja (Topographie des Terrors). Ob 65. obletnici konca 2. svetovne vojne so tu odprli dokumentacijski center o nacistični politiki in njenih žrtvah. Na tej točki je bilo središče nekdanje države zla – od tu se je med drugim izvajala politika holokavsta. Na sedežu gestapa in SS so mučili več kot 15.000 nasprotnikov nacizma, mnogi so rešitev našli v samomoru. Razstavišče je zraslo na v 2. svetovni vojni porušeni palači princa Albrehta v Wilhelmstrasse, kjer je tudi tekla meja med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. V tem času ko smo bili tam mi, center še ni bil dokončan, tako da smo videli samo del razstave. Na tem mestu lahko vidite tudi del zidu, ki ni bil nikoli porušen. Bolj podrobno o Topografiji na povezavi.

Checkpoint Charlie

Izstopite na postaji: Kochstraße/Checkpoint Charlie (U6)

Nadzorna točka Checkpoint Charlie se nahaja nedaleč stran in je eden najbolj znanih mejnih prehodov iz časa razdeljenega Berlina (1945 – 1990). Povezoval je ameriški in sovjetski sektor, poleg tega pa je bil tudi najbolj znano prizorišče pobegov iz vzhodnega Berlina. Nahaja se na Friedrichstrasse, uporabljali so ga lahko samo veleposlaniki in vojska. Ob združitvi Berlina so prehod ukinili, leta 2000 pa so na to mesto postavili na novo zgrajeno kontrolno hišico. Pri hišici je vedno velika gneča, tu stojita ameriški in francoski vojak, s katerima se lahko tudi slikate (seveda je treba plačati). Poleg se nahaja tudi muzej Haus am Checkpoint Charlie, v spomin na Berlinski zid in kruto zgodovino Berlina. Poleg dokumentov in fotografij si lahko tu ogledate tudi posrečene naprave za pobeg (zračne balone, dvigala, posebne avtomobile in celo majhno podmornico). Vstopnina v muzej za odrasle stane 14,50 €, več informacij na povezavi.

Trabi Museum Berlin

Nedaleč stran je tudi muzej Trabantov, vzhodnonemških avtomobilov, ki so jih med leti 1957 – 1911 izdelovali v tovarni VEB Sachsenring Automobilwerke Zwickau. Majhen, razmeroma šibak, vendar trpežen in zanesljiv avto za tisti čas. Vstopnina v muzej stane 5€, več informacij na povezavi. Zelo zanimiv način za ogled mesta je najem Trabanta (Trabi safari), vodena tura za 75 minut stane 49 € (za mlajše od 17 let je zastonj), vozite za vodičem, ki vam stvari razlaga po mikrofonu. Več informacij na povezavi.

Gendarmenmarkt

Izstopite na postaji: Französische Straße (U6), Stadtmitte (U2), Hausvogteiplatz (U2)

Samo 900 m stran se nahaja trg Gendarmenmarkt, ki velja za enega najlepših v Berlinu. Na njem stojijo 3 znamenite zgradbe: koncertna hiša (Konzerthaus Berlin), Nemška katedrala (Deutscher Dom) in Francoska katedrala (Französischer Dom). Res se ga splača pogledati, mi smo se tu sprehajali kar po rdeči preprogi in zdelo se nam je, kot da smo na premieri kakšnega filma. V adventnem času tu poteka ogromen božični sejem, več o tem pa v nadaljevanju.

Berliner Fernsehturm (televizijski stolp) in Alexanderplatz

Izstopite na postaji: Alexanderplatz (U2, U5, U8, S7, S5)

Televizijski stolp je najvišja zgradba v Berlinu, v vzhodnem nemškem režimu so ga med leti 1965 – 1969 zgradili kot simbol upanja in uspeha. Prav tako je bil narejen v opomin Zahodnemu Berlinu, saj se stolp lahko vidi skoraj iz kateregakoli zahodnega dela mesta. Trg je bil včasih središče vzhodnega Berlina, znameniti razgledni televizijski stolp sega 368 m v nebo (višji od Eifflovega stolpa). Nanj se lahko povzpnete z dvigalom in si mesto ogledate še iz druge perspektive. Na višini 207 m je kovinska krogla, ki se enkrat na uro zavrti za 360 stopinj – tu sta razgledna ploščad in restavracija. Za hitrejši vstop na stolp lahko karte kupite na spletu, ker je zanimanje zanj zelo veliko (več informacij na povezavi). Mi smo vstopnice kupili kar na blagajni pod stolpom in na karti nam je pisala ura, kdaj bomo na vrsti (cena za odrasle je 13 €). Morali smo jim dati telefonsko številko in pol ure preden smo bili na vrsti, smo dobili sms. Mislim da smo čakali okoli 2 uri, ampak nam ni bilo hudega, saj je naokoli veliko za pogledati.

Pod stolpom se namreč nahaja tudi znameniti trg Alexanderplatz, poimenovan je po ruskem carju Aleksandru I., ki je arhitekturno in družabno središče bivšega Vzhodnega Berlina. Na trgu stojita svetovna ura (Weltzeituhr) in vodnjak Brunnen der Voelkerfreundschaft (vodnjak prijateljstva med ljudstvi), ki je znan po tem, da so tu v času deljenega Berlina postopale prostitutke. Še danes mu tako rečejo Nuttenbroshe (če prevedem zelo lepo, to pomeni prostitutkina broška). Mi smo bili tu na soboto, tako da je bilo zelo živahno, imeli so ogromen sejem z najrazličnejšo robo, hrano in pijačo. Naokoli je polno restavracij in trgovin (tudi Primark), privoščili smo si Fish&Chips (sami izbirate med 20-imi različnimi dobrotami, ki jih lahko daste v škatlico). V bližini imate najrazličnejše restavracije, mi smo se tekom potovanja ustavili še v Nordsee in Wok to Walk (ki je sedaj tudi v Ljubljani, par let nazaj pa se nam je to zdelo nekaj novega in eksotičnega). V bližini, na drugi strani stolpa sta še dve zgodovinski stavbi: Rotes Rathaus Berlin (Rdeča mestna hiša, katere navdih je renesansa v Italiji) in Mariankirche (druga najstarejša cerkev v Berlinu). Na trgu stoji še vodnjak Neptunbrunnen, ki je bil zgrajen leta 1891 in je s tem najstarejši vodnjak v Berlinu. Na sredini stoji rimski bog Neptun, okoli njega pa 4 ženske, ki predstavljajo 4 glavne Pruske reke. Originalno je vodnjak stal na Schlossplatzu, vendar so ga odstranili, ker je bila palača Berliner Stadtschloss leta 1951 porušena. Sčasoma so jo obnovili, vodnjak pa leta 1969 preselili na sedanjo lokacijo. Nasploh je bilo v tem delu mesta zelo zabavno, sploh ker je imelo polno skupin fantovščine in dekliščine, vsi so bili oblečeni v zanimive smešne kostume in si postavljali različne izzive. Srečali smo vsaj 30 takšnih skupin, na vsakemu koraku, kamorkoli si pogledal…”nevestina straža”. En bodoči ženin pa je bil oblečen v Spidermana in plaval v vodnjaku…

 

Museumsinsel Berlin (Muzejski otok)

”Berlinski Louvre” je najbolj dragocen del nemške umetnostne zgodovine in stoji na otoku z muzeji, sredi reke Spree. Leta 1841 so na njem zgradili Altes museum (Stari muzej), 1855 Neues Museum (Novi muzej), 1876 Alte Nationalgalerie (Stara narodna galerija), 1930 muzej Pergamon in Ägyptisches Museum (Egipčanski muzej, v katerem stoji doprsni kip Nefretete). Zaradi 2. svetovne vojne so razvoj ustavili, med bombardiranjem pa zbirke shranili v sefe (nekaj jih je izginilo kot vojni plen). Kompleks še vedno obnavljajo, kot tudi baročno fasado Pruske palače razstreljene leta 1950. Na otoku med drugim stoji ena največjih nemških protestantskih cerkva, največja berlinska cerkev Berliner Dom. Za 12 € si lahko ta del mesta gledate tudi z vožnjo po reki Spree, na kateri si lahko privoščite pijačo in prigrizek (več informacij na povezavi). Povsod ob reki so urejene poti za sprehode, tek, kolesarjenje, videli boste tudi kraljevo palačo Bellevue. Če se boste ob reki sprehodili peš, vsekakor ne smete zgrešiti bronaste skulpture na rečnem bregu – Drei Mädchen und ein Knabe (tri dekleta in en fant, ki sedijo na zidu).

Mi smo se od tu naprej, po znani promenadi Unter Den Linden (Ulica pod lipami) sprehodili do Brandenburških vrat. Ulica je bila poimenovana po lipah, ki stojijo ob cesti, polno je tudi cvetličnih gred, s tulipani in mačehami vseh barv, ki naredijo mesto pisano in živahno. Ko se sprehajate po ulici, ne morete da ne bi opazili, da so možici na semaforjih za pešce malo drugačni kot pri nas. Ampelmännchen (Ampelmann), je možic, ki so ga imeli na semaforih v nekdanji vzhodni Nemčiji. Pred združitvijo zahodnega in vzhodnega dela so bili možici na semaforjih različni – na zahodu generična človeška figura, na vzhodu pa moški s klobukom. V trgovinah Ampelmann si lahko kupite najrazličnejše spominke s tem možicem.

Brandenburger Tor (Brandenburška vrata)

Izstopite na postaji: Brandenburger Tor (U55, S1, S2, S25)

Brandenburška vrata so svetovno razpoznaven simbol mesta in stojijo v zahodnem delu bivšega razdeljenega Berlina. Zgradili so jih med letoma 1788 – 1791, na zahtevo Friedricha Wilhelma II. Zasnovana so bila kot slavolok miru, vendar so jih pogosto uporabljali za podvigovanje vojaških dosežkov. Sestavljena so iz 12 dorskih stebrov, nad vrati pa je kvadriga (Quadriga) z boginjo miru v slavnostni kočiji. Izgled vrat se skozi zgodovino ni spreminjal, se je pa spreminjal njihov pomen. Leta 1806 je Napoleon osvojil Berlin in kvadrigo odnesel v Pariz. V nacistični Nemčiji, so vrata predstavljala simbol nacistične moči in zmage. Ko so leta 1961 postavili Berlinski zid, so vrata postala del zidu in bila tako zaprta za javnost. Od padca zidu naprej (1989) vrata simbolizirajo svobodo in složnost mesta. Na desni se nahaja še najprestižnejši hotel v Belrlinu, Adlon, tako da če boste imeli srečo, lahko srečate smetano iz Hoolywooda. Pred vrati se lahko med drugim slikate z medvedom ali vojaki (seveda potem prispevate kakšen €). Vsenaokoli so bili tudi vozniki rikš na kolesih, ki so ponujali prevoz do različnih znamenitosti Berlina.

Madame Tussauds Berlin

Izstopite na postaji: Brandenburger Tor (U55, S1, S2, S25)

Za ljubitelje voščenih lutk, se tik pred Brandenburškimi vrati nahaja še muzej voščenih lutk Madame Tussauds. Gotovo že poznate njihov koncept, mi smo se neizmerno zabavali tako, da smo legli na sedežno k Robbie Williamsu, se slikali z Barackom Obamo, Angelo Merkel, Anno Frank, Beatli (razstavljene lutke se sicer čez čas spreminjajo). Hitlerja imajo spravljenega v posebni leseni koči (da ga ne bi kdo poškodoval), lahko ga vidite skozi okno, z njim pa se ne smete slikati. Ogledate si lahko odtise rok znanih oseb, med drugim si lahko daste narediti celo voščeni odlitek svoje roke. Muzej je po velikosti sicer večji od tistega na Dunaju, vendar se niti ne primerja s tistim v Londonu. Priporočam, da si vstopnice kupite kar prek spleta, na naslednji povezavi. Prav tako jih lahko kombinirate z nekaterimi drugimi atrakcijami.

Deutscher Bundestag

Izstopite na postaji: Bundestag (U55)

Linija U55 je dokaj nova linija v Berlinu, najkrajša, saj ima trenutno le 3 postaje. Uporablja se kot povezava med glavno železniško postajo (Berlin Hauptbahnhof) in Brandenburškimi vrati (Brandenburger Tor) – je kot neke vrste shuttle, uporabljajo pa samo en vlak. Ko smo se mi vozili s to linijo, je bila šele nedavno odprta in vse je dišalo po novem. Parlament Reichstag leži le 100 m stran od Brandenburških vrat, prepoznali ga boste po velikanski stekleni kupoli. Od leta 1999 si ga lahko ogledate tudi od znotraj, vendar se morate za to vnaprej prijaviti na spletu – na povezavi. Tudi če ne mislite iti noter, se vsaj sprehodite mimo. Pred zgradbo je ogromen travnik, poleti so vsi ležali po tleh, tako da smo tudi mi (in imeli piknik). V daljavi se je videla glavna železniška postaja, tako da smo se zatem odpravili tja.

Berlin Hauptbahnhof

Izstopite na postaji: Berlin Hauptbahnhof (U55)

Že železniška postaja je sama po sebi atrakcija. Iz podzemlja smo morali čez 5 nivojev čisto na vrh, kjer vozi S-bahn. Na železniški postaji je polno trgovinic, restavracij in kavarn, tako da vam sploh ni treba hoditi v noben nakupovalni center, samo sem pridite. Iskanje prave proge in potovanje po tem neverjetno ogromnem kompleksu je bila prava dogodivščina, vendar je vse lepo označeno in se brez problema najde. Vmes so nas še ene babice spraševale kam je treba in na kateri vlak – mislim, da smo jih mi (turisti) znali bolje usmeriti, kot kakšen domačin.

Olympiastadion Berlin

Izstopite na postaji: Olympiastadion (U2, S5, S7, S75)

Če se z vlakom odpeljete malo ven iz mesta, boste prišli do berlinskega olimpijskega stadiona. Sestavljen je iz dveh stadionov, tega ki je v uporabi danes in stadiona Deutches stadium zgrajenega za poletne olimpijske igre leta 1916 (ki so bile zaradi 1. svetovne vojne odpovedane). Današnji stadion (nekaj časa se je imenoval Reichsportfield), je bil zgrajen za poletne olimpijske igre leta 1936, ki še danes veljajo za igre, ki so kršile olimpijska načela. Na njih je sloviti ameriški temnopolti sprinter Jesse Owens osvojil 4 zlate kolajne, danes pa se v njegovo čast imenuje ena od avenij, ki vodijo proti stadionu. Nacisti so stadion in olimpijske igre uporabljali za propagando, na današnji častni tribuni, pa je imel v tistem času zloglasni voditelj Adolf Hitler svojo ložo (do tribune je prišel po skritem podzemnem rovu). Poleg novega stadiona je dal Hitler zgraditi tudi približno 150 stavb za različne športe. V 2. svetovni vojni je bil močno poškodovan, po vojni pa ga je Velika Britanija uporabljala kot poveljniško središče. Danes je stadion moderno prenovljen, leta 2006 je gostil 6 tekem svetovnega nogometnega prvenstva, vključno s finalno tekmo. Stadion si lahko ogledate tudi od znotraj, 1h voden ogled stane 11 € (vstopnice za stadion in nekatere druge atrakcije lahko kupite na naslednji povezavi)

Nakupovanje v Berlinu

Sicer sem opažala trgovine kjerkoli smo hodili in jih omenila že v opisu. Znana je še nakupovalna ulica Friedrichstraße (okoli Checkpoint Charlie, postaja: Französische Straße, U6), na ulici Tauentzienstraße pa poleg drugih trgovin najdete še nakupovalni center Europa Center, v bližini se nahaja tudi trgovina z oblačili Forever 21 (Postaji: Wittenbergplatz, U1, U2, U3; Kurfürstendamm, U1, U9). Vsekakor priporočam obisk nakupovalnega centra Schloss-Strassen-Center, v katerem je med drugim tudi Primark. Izstopiti morate na postaji Walther-Schreiber-Platz (U1) – mi smo vedeli da je to prava postaja že zaradi tega, ker so vsi na postaji stali z dobro prepoznavnimi rjavimi Primark vrečami. Ker je bil ravno čas razprodaj, smo toliko nabavili, da je šlo komaj vse v avto (tako da še dobro da smo bili z avtom). Zanimiv je tudi nakupovalni center Potsdamer Platz Arkaden, v katerem je med drugim tudi trgovina Forever 21 (Postaja: Potsdamer Platz, U2). Veliko trgovin najdete tudi na trgu Alexanderplatz in vse naokoli televizijskega stolpa (po novem tudi Primark).

Božični sejmi v Berlinu

Mi smo se po Berlinu potepali poleti, če mislite sem potovati v zimskem času, pa si vsekakor oglejte kakšnega od prečudovitih božičnih sejmov.

Eden izmed najbolj priljubljenih božičnih sejmov v Berlinu se odvija na trgu Gendarmenmarkt, ki se v tem času spremeni v pravo naselje majhnih hišic. Razstavljavci vključujejo pihalce stekla, oblikovalce sveč, origami mojstra in ostalo blago visoke kakovosti. V program so vključeni številni priznani umetniki, ki pomagajo množico spraviti v praznično vzdušje. Poleg številnih stojnic s kulinaričnimi užitki, v ogrevanih šotorih kuhajo tudi chefi iz Michelin priznanih restavracij. Vstopnina na sejem je 1€, za otroke do 12. leta pa je zastonj.

Še en božični sejem, Berliner Weihnachtzeit, se nahaja okoli zgodovinskega vodnjaka Neptunbrunnen, malo za Alexanderplatzom. Zaradi lege med Rotes Rathaus in Marienkirche ob ozadju starega Berlina in praznično okrašenih lesenih hišicah, ima nostalgičen čar Berlina izpred stoletja nazaj. Praznično vzdušje pričarajo še zvok orgel, kuhano vino, v srednjeveškem slogu pečen kruh in vroča medica v glinenih kozarcih. Sredi sejma je še drsališče (600 m2), vstop je prost, drsalke pa si lahko izposodite za 4 €. Poleg tega v tem času tu postavijo še 50 m visoko kolo, za panoramski ogled mesta. Za otroke je gotovo najbolj zanimiv obisk Božička, vlakec ki jih popelje skozi pravljično deželo, v majhnem živalskem vrtu pa lahko tudi božate živali.

Manjši sejem se nahaja še na Opernpalais, če zavijete z ulice Unter den Linden. Vstopite v pravo čarobno zimsko pravljico, z majhnimi ulicami in lesenimi kočicami, v katerih lahko kupite vse od novoletnih okraskov, lesenih figur in sveč.

Malo bolj ven iz mesta lahko najdete kmetijski in živilski muzej na prostem Domäne Dahlem. Nekdanji dvorec, ki sega več kot 800 let nazaj, pomaga obiskovalcem razumeti pot živil od njive do mize, v čaru adventa pa ponuja še prisrčen božični sejem. Pihalci stekla, kovači, cvetličarji, lončarji, oblikovalci lutk in glasbil…vključite se lahko tudi v različne delavnice. Pogrejete se lahko v graščini, popijete kakšno kuhano vino, otroci pa lahko tačas izdelujejo sveče iz čebeljega voska. Še posebno praznično vzdušje pričara igranje kvarteta in vožnja s kočijo. Več o božičnih sejmih, lokacijah in odpiralnih časih na naslednji povezavi.

Ob obisku Berlina zagotovo ne boste razočarani. V muzejih lahko odpotujete v preteklost in si ogledate dragocenosti naših prednikov, če vas zanima zgodovina Tretjega rajha boste pa zagotovo tudi prišli na svoj račun. Mesto z neverjetno zgodovino in mestnim vrvežem, ki vas hitro prevzame. Vsekakor se najde za vsakogar nekaj.