Delo preko avtorske in podjemne pogodbe
Ker ne dobimo redne službe, nas veliko rešitev poišče v sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb, ki pa imajo svoje pasti. Nekaj koristnih informacij, da boste vedeli, kaj vas čaka.
Brezposelnost je, še posebej med mladimi, v zadnjih letih dosegla strahovit razmah, kar se vidi na vsakem koraku. To je opazno tudi po večjem številu sklepanj avtorskih in podjemnih pogodb, ki ponujajo začasno rešitev in omogočijo preživetje.
Da bi nam čas, ko smo prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in aktivno iščemo redno zaposlitev produktivnejše minil, je smotrno prijeti za kakšno od drugih oblik pogodbenega dela. Tu so nam priročna rešitev avtorska in podjemna pogodba. Obe lahko sklenemo hitro, z njimi pa se obvežemo, da bomo določeno delo opravili v določenem času.
Brezposelnosti se lahko delno izognemo z delom preko avtorske ali podjemne pogodbe
Žal pa se prepogosto zgodi, da smo z zakonitostmi avtorske in podjemne pogodbe sami premalo na tekočem. Naročniki (delodajalci) pa nas ob podpisu z določenimi pomembnimi podatki prav tako ne seznanijo. Tako se nam lahko delo preko avtorske ali podjemne pogodbe spremni v skrajno neprijetno izkušnjo, iz katere izidemo brez konkretnega zaslužka.
Pa si poglejmo nekaj napotkov, ki nam bodo pomagali pri avtorskem ter podjemnem delu.
Podjemna pogodba
Podjemno pogodbo navadno skleneta podjemnik (pogodbeni delavec) in naročnik (delodajalec). Kod pogodbeni delavec se zavežeš, da boš določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa te bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal. Za sklenitev podjemne pogodbe uradno ni predpisana nobena uradna oblika. Pogodba je lahko zgolj ustna, a to ni najbolj pametno, saj lahko kasneje pride do komplikacij glede obsega dela, oziroma domenjenega honorarja. Navado je tako, da delodajalec sestavi podjemno pogodbo in jo ponudi v vpogled podjemniku, slednji pa jo po pogovoru z delodajalcem podpiše in prejme svoj izvod. V podjemni pogodbi morajo biti navedeni podatki o naročniku in delavcu, vrsta dela, plačilo in ostale podrobnosti, ki jih obe strani lahko dodatno dorečeta.
Obseg dela s podjemno pogodbo je zelo širok. Opravljamo lahko umsko ali telesno fizično delo. Navadno je v večini fizično delo, opravljamo pa lahko tudi določeno storitveno dejavnost (varovanje otrok, kuhanje, čiščenje). Podjemna pogodba obsega številna obrtniška dela, dela na poljih, v sadovnjakih in gozdovih. Spekter del je res zelo širok, bistveno pa je, da pod podjemno pogodbo spadajo občasna, začasna dela. Podjemna pogodba trajnega delovnega razmerja ne ustvarja, torej nam ne prinaša zaposlitve za (ne) določen čas. Prav tako v času opravljanje podjemne dejavnosti nismo samozaposleni ali uvrščeni med samostojne podjetnike. Podjemna pogodba omogoča začasna dela tudi redno zaposlenim, brezposelnim, študentom in upokojencem.
V pomoč sem vam izdelal primer podjemne pogodbe, ki sem jo pred časom podpisal tudi sam:
Primer podjemne pogodbe – podobno sestavimo tudi avtorsko
Avtorska pogodba
Avtorska pogodba je v svoji osnovi zelo podobna podjemni pogodbi, le da se pri avtorski pogodbi naročnik in pogodbeni delavec dogovorita za naročilo avtorskega dela. Navadno je to samostojna intelektualna stvaritev pogodbenega delavca na področju kulture, novinarstva, književnosti in še bi lahko naštevali. Tudi avtorska pogodba zajema širok spekter različnih aktivnosti, pomembno je le, da so le te plod lastnega intelektualnega dela. V sklopu avtorske pogodbe lahko pišemo tudi članke, ki jih potem objavimo na spletnih portalih, kot je v primeru članka, ki ga berete. Zakonitosti so podobne kot pri podjemni pogodbi.
Plačilo po podjemni in avtorski pogodbi
Kar se tiče dela preko podjemne in avtorske pogodbe se stvari navadno zapletejo pri izplačilu honorarja. Tu je treba poznati kar nekaj pravil, katere pred podpisom avtorske ali podjemne pogodbe razjasnimo z delodajalcem. Pri naročniku se vedno prepričajmo, o kakšnem znesku za izplačila se dogovorimo: bruto ali neto.
Letos se je situacija za pogodbene delavce avtorskih in podjemnih pogodb precej spremenila, oziroma zaostrila. Povečali so se namreč prispevki, ki jih bo pred izplačilom neto dohodka treba poravnati. Pa pojdimo po vrsti.
Pogodbeni delavci avtorskih in podjemnih pogodb od 1. 1. 2014 plačujemo naslednje prispevke in dajatve:
- 25 % davčne obdavčitve osnovnega bruto zneska,
- 6.36 % bruto zneska bo potrebno odšteti za zdravstveno zavarovanje,
- zaposleni preko avtorskih in podjemnih pogodb bodo plačali 15,5 % bruto dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Zadnjega ne bodo plačevali pogodbeni delavci, ki imajo te obveznosti urejene iz drugih naslovov. To so ljudje z redno zaposlitvijo, študentje in dijaki ter upokojenci. Tu pridejo v poštev tudi tisti, ki si pokojninsko zavarovanje prostovoljno plačujejo.
Če seštejemo vse skupaj, so se socialni prispevki in ostali odtegljaji za delavce preko avtorskih in podjemnih pogodb v letu 2014 povečali za 22.4 %. Zato si je potrebno pred začetkom prepričati, koliko je naš bruto honorar in si sami preračunati, koliko nam bo na koncu ostalo. Za pomoč vam prilagam nekaj povezav, kjer si lahko sami izračunate svoj dejanski neto zaslužek.
Avtorska pogodba
- Izračun avtorskega honorarja za osebe, ki so zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa - Izračun avtorskega honorarja za osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa
Podjemna pogodba
- Izračun izplačil po podjemni pogodbi za osebe, ki so zavarovane po 18. členu ZPIZ-2
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa - Izračun izplačil po podjemni pogodbi za osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa
Danes moramo v vsaki službi dati vse od sebe: Tudi če delamo preko avtorske ali podjemne pogodbe
Kaj pa delodajalec?
Tudi za delodajalce so se stvari glede avtorskih in podjemnih pogodb nekoliko spremenile. Od 1. 2. 2014 delodajalec plačuje še 9.38% prispevkov glede na višino avtorskega honorarja.
Kljub temu pa je za delodajalce pogodbeni delavec relativno ugoden, saj mu ni treba plačevati dodatka za prevoz, prehrano in ostalih prispevkov, ki so vezani na redno delovno razmerje. Prav zato to delodajalci izkoriščajo in z delavci rajši podpisujejo podjemne ter avtorske pogodbe, kljub temu, da ima njihovo pogodbeno delo vse znake rednega zaposlitvenega razmerja. Takšno početje nadzorujejo pristojen inšpekcijske službe.
Delovna doba za pogodbene delavce avtorskih in podjemnih pogodb
Do sedaj se delovna doba za pogodbene delavce avtorskih in podjemnih pogodb ni obračunavala, danes pa je situacija malenkost drugačna. Za en mesec delovne dobe bo potreben honorar v višini minimalne plače, kar na letni ravni pomeni, da bo preko avtorske ali podjemne pogodbe potrebno zaslužiti 9500 evrov bruto honorarja.
Delo preko pogodbe ali S.P.?
Mnogi si ob teh številkah rečejo, da je bolj smotrno postati samostojni podjetnik. A tu pridemo do novih pasti. Kot samostojni podjetniki moramo imeti stalne prihodke, večina, ki delamo preko podjemnih in avtorskih pogodb, pa stalnega zaslužka nimamo. Ob nestanovitnosti prihodkov bi nas prispevki za samostojnega podjetnika spravili na rob preživetja.
Pa si preračunajmo sam, kar se nam v naši Sloveniji bolj splača. Veliko sreče!
