Dan suverenosti 2026: 35 let od odhoda zadnjega vojaka JLA

Slovenija bo 25. oktobra 2026 zaznamovala dan suverenosti in 35 let od dogodkov, s katerimi se je končal umik Jugoslovanske ljudske armade z ozemlja Republike Slovenije. Praznik je pomemben zato, ker opozarja na sklepno dejanje procesa, ki se v javnem spominu pogosto konča že z razglasitvijo samostojnosti 25. junija 1991 ali z desetdnevno vojno. Državna proslava ob dnevu suverenosti je za leto 2026 predvidena 23. oktobra v Kopru.

Kaj praznujemo 25. oktobra?

Dan suverenosti je slovenski državni praznik, ki ni dela prost dan. Posvečen je spominu na odhod zadnjih vojakov JLA iz Slovenije oktobra 1991. V simbolnem smislu označuje trenutek, ko je mlada država po osamosvojitvi in oboroženem spopadu dejansko vzpostavila nadzor nad svojim ozemljem brez prisotnosti zvezne vojske nekdanje Jugoslavije.

Praznik je bil uveden pozneje kot osrednja osamosvojitvena praznika. Njegov namen ni nadomestiti dneva državnosti ali dneva samostojnosti in enotnosti, temveč osvetliti drugo točko istega zgodovinskega procesa. Če 25. junij predstavlja politično in pravno razglasitev samostojnosti, 25. oktober spominja na zaključek umika vojske, ki je po osamosvojitvi še ostajala na slovenskem ozemlju.

Od plebiscita do osamosvojitve

Razumevanje dneva suverenosti zahteva kratek pogled nazaj. Na plebiscitu decembra 1990 se je velika večina udeleženih volivcev odločila za samostojno Slovenijo. Šest mesecev pozneje so slovenski organi sprejeli ključne osamosvojitvene akte. Sledil je spopad z JLA, ki je skušala prevzeti mejne prehode in zavarovati zvezni nadzor.

Desetdnevna vojna je zahtevala žrtve in pokazala, da politična odločitev za samostojnost ni bila samo deklarativna. Po spopadih so se začela pogajanja in dogovori o nadaljnjih korakih. Brionska deklaracija je za tri mesece zamrznila izvajanje nekaterih osamosvojitvenih odločitev, hkrati pa odprla pot dogovorjenemu umiku JLA.

Zakaj je bil odhod JLA tako pomemben?

Suverenost ni samo zastava, ustava ali mednarodno priznanje. V praktičnem pomenu pomeni, da država na svojem ozemlju izvaja oblast in da nima tuje oziroma konkurenčne vojaške strukture, ki bi uveljavljala drugačno oblast. Zato je bil umik JLA eden ključnih korakov pri dejanskem utrjevanju slovenske državnosti.

Odhod ni bil en sam prizor, ki bi se zgodil v nekaj minutah. Šlo je za proces umikanja enot, opreme in osebja. V slovenskem zgodovinskem spominu ima posebno mesto koprsko pristanišče, od koder so zadnji pripadniki JLA zapustili Slovenijo. Prav povezava s Koprom pojasnjuje tudi močno simboliko državnih slovesnosti ob tem prazniku na Primorskem.

35 let pozneje: zakaj se o tem še pogovarjamo?

Obletnice imajo smisel, če niso samo ponavljanje protokolarnih stavkov. Leta 2026 je od dogodkov minilo 35 let, kar pomeni, da velik del prebivalstva Slovenije osamosvojitve ne pozna iz lastnega odraslega spomina. Mlajše generacije jo srečujejo v šoli, družinskih pripovedih, dokumentarnih posnetkih in političnih razpravah.

Prav zato je pomembno ločevati zgodovinska dejstva od poznejših interpretacij. Osamosvojitev je bila rezultat široke politične in družbene podpore, hkrati pa so bili posamezni koraki predmet zahtevnih odločitev, pogajanj in sporov. Demokratična družba lahko o teh interpretacijah razpravlja, ne da bi pri tem zabrisala preverljiva dejstva.

Dan suverenosti ni dela prost dan

To je eno najpogostejših praktičnih vprašanj. Dan suverenosti je državni praznik, vendar 25. oktober ni dela prost dan. Leta 2026 pade na nedeljo, zato vprašanje prostega delovnega dne za večino zaposlenih tako ali tako nima enakega praktičnega pomena kot v letih, ko datum pade med delovnim tednom.

Slovenija ima več državnih praznikov, ki so namenjeni spominu na pomembne zgodovinske dogodke, vendar niso vsi dela prosti. Takšna ureditev omogoča, da država dogodek uradno zaznamuje s slovesnostmi, izobraževalnimi vsebinami in spominskimi dogodki, ne da bi bil praznik nujno povezan z dela prostim dnem.

Državna proslava leta 2026

Po uradnem koledarju državnih proslav je osrednja slovesnost ob dnevu suverenosti 2026 predvidena v petek, 23. oktobra, v Kopru. Pri aktualnih informacijah o uri, prizorišču, govornikih in programu je pred obiskom smiselno preveriti objave Vlade Republike Slovenije in organizatorjev, saj se izvedbene podrobnosti lahko spremenijo.

Koper je za takšno obeležitev vsebinsko logična izbira zaradi zgodovinske povezave pristanišča z zaključnim umikom JLA. Vendar dan suverenosti ni samo lokalni primorski spomin. Gre za državni praznik in za dogodek, ki sodi v širšo zgodbo nastanka samostojne Slovenije.

Kako razložiti dan suverenosti mlajšim?

Najpreprosteje je začeti z vprašanjem, kaj pomeni, da je država samostojna. Otrok ali mladostnik bo lažje razumel razliko med razglasitvijo samostojnosti in dejanskim prevzemom oblasti, če zgodbo postavimo v časovno zaporedje: plebiscit, osamosvojitveni akti, vojna, pogajanja, umik JLA in poznejše mednarodno priznanje.

Koristno je pogledati zemljevid, stare televizijske posnetke ali muzejsko gradivo in se pogovoriti z ljudmi, ki so leto 1991 doživeli. Osebni spomini so dragoceni, vendar niso nadomestilo za zgodovinske vire. Najboljša razlaga združi oboje: človeško izkušnjo in preverljive dokumente.

Praznik kot opomnik na pomen institucij

Beseda suverenost danes pogosto nastopa v političnih razpravah o Evropski uniji, obrambi, gospodarstvu in mednarodnih odnosih. Zgodovinski pomen praznika pa je precej konkreten: spomin na trenutek, ko je Slovenija po osamosvojitvi utrdila dejanski nadzor nad svojim ozemljem.

Petintrideseta obletnica je zato priložnost za trezen pogled na leto 1991. Ne zahteva idealiziranja in ne zahteva zmanjševanja pomena dogodkov. Zahteva predvsem razumevanje, da samostojna država ni nastala v enem dnevu. Dan suverenosti nas spomni na enega od ključnih zaključnih korakov tega procesa in na odgovornost, ki jo suverenost prinaša tudi danes.