Da prvi vtis ne bo tudi zadnji
Verjetno ste se po prvem srečanju z nekom že spraševali, kaj si misli o vas. Ali pa se je vam morda nekdo, ki ste ga videli prvič, tako močno vtisnil v spomin, da ste še dolgo razmišljali o njem. Res je, prvi vtis nastane zelo hitro in marsikdaj se zgodi, da druge priložnosti ne dobimo.
Kako pomemben je pravzaprav prvi vtis?
Ljudje se še vedno premalo zavedamo, da je zelo pomemben. Odločilnih je menda prvih nekaj sekund, da naši »senzorji« nekoga sprejmejo ali pa ne. V formalnih situacijah, kot je razgovor za službo ali nastop v javnosti, se to velikokrat trudimo upoštevati, v vsakdanjih okoliščinah, ko srečujemo nove ljudi, pa večinoma ne.
Kadar pomislimo na prvi vtis, večina še vedno stavi na zunanjo podobo. Drži, da je urejen videz pomemben, zagotovo pa ni dovolj. Tako lahko velikokrat beremo nasvete, kako se obleči in vesti, recimo na razgovoru za zaposlitev, kako pritegniti pozornost na zabavi in podobno.
Zakaj nasveti glede prvega vtisa v praksi velikokrat ne delujejo?
Ker je vsak človek edinstven, samosvoj. (Tudi jed je pogosto okusnejša, če je nismo pripravili povsem po receptu.)
Če človek pozna pravila vedenja in oblačenja ter se potem ob neki priložnosti to trudi upoštevati ali pa če si močno prizadeva narediti dober vtis, je to lahko preveč očitno in na koncu doseže prav nasproten učinek.
Vse premalo se še vedno govori o tem, da naj vsak posameznik dobro spozna sebe, da naj pozna svoje prednosti in pomanjkljivosti ter deluje tako, da čim bolj izrazi prve.
Ljudje sami sebe in svojih kvalitet pogosto ne znamo ustrezno pokazati, velikokrat se jih namreč sploh ne zavedamo. Če nas recimo na razgovoru za službo povprašajo po naših pomanjkljivostih, pa smo v zadregi, ali naj povemo po resnici ali naj se iskrenemu odgovoru raje izognemo.
Tudi če nam prvič uspe malo »zaigrati«, si nadeti prepričljivo »masko«, se naša resnična podoba slej ko prej razkrije.
Kaj zares šteje?
Poleg zunanje podobe je za prvi vtis zelo pomembno ali pa celo najpomembnejše, da smo sproščeni, iskreni in verjamemo vase, z drugimi besedami, da se dobro počutimo »v svoji koži« in da si ne prizadevamo biti nekdo drug. Le tako se bodo ljudje v naši družbi dobro počutili.
Kaj nam pri prvem vtisu še lahko koristi?
Razmislimo o tem, kaj nam pri stikih in v odnosih z drugimi najbolj ustreza. Je to prijaznost, vljudnost, iskrenost, morda odprtost ali pozitivna naravnanost? Ko to vemo, lahko pri pogovoru ali srečanju z nekom to upoštevamo in zelo verjetno je, da bo prvi vtis dober.
Vse pogosteje se namreč govori o tem, da si ljudje ne zapomnimo tega, kako je bil nekdo oblečen ali kaj je govoril, temveč to, kako smo se ob stiku s tem človekom počutili.