Buča – “simbol bogastva in radosti”
Obstajajo reči, ki nas vedno spravijo v dobro voljo in nam na obraze pritegnejo nasmeh – majhni otročički, igrivost mladih muck in kužkov, dobri stari komični filmi in topli plišasti medvedki. Radi pa pogledamo tudi na drevo polno rdečih jabolk ali češenj, na zrele jagode, pa tudi buče nas lahko zelo razveselijo, posebej v tem oktobrskem času.
Spomnim se, ko so se še okrog naše hiše motovilili mali osnovnošolski otroci (vemo, da so brihtni in da so njihove »bučice« skladišča dobrih idej), pa so »priredili razstavo buč« – lepo so postavili bučke in buče, jedilne in okrasne, zelene in oranžne, gladke in grobe, okrogle in bodičaste… Napisali so na papirčke tudi nazive posameznih sort in pripravili kratko predstavitev: najpogumnejši otrok je govoril, drugi otroci in mi starši pa smo morali poslušati.
Ko vidim buče, ne pomislim na razne kuharske recepte, niti ne na številne zdravilne osebnosti buč. Pomislim najprej na Poirota (Agatha Christie), ki sanja da bo vzgajal buče, ko se bo upokojil. Pomislim na Disney-evo »Pepelko«, kako s kočijo (pričarano iz buče!) hiti na ples, na katerem bo srečala svojega princa …
Zdravje
Splet je poln informacij o bučah, kulinaričnih receptov in fotografij. Čeprav nočem, da ta prispevek postane podoben nekakšni seminarski nalogi, buče »si zaslužijo« vsaj kratek povzetek tistega, kar lahko povsod prebereš:
Prinesli so jih iz tropske Amerike. Znanstveno ime buče je »Cucurbita«. V Sloveniji se vzgajajo že veliko časa, posebej na prekmurskem koncu, za krmo živali in za predelavo v olje.
Bučno olje vsebuje magnezij, kalcij, silicij, selen, cink, vitamine A, B1, B2, C, D in E, ter nenasičene maščobne kisline. Zaradi tega pomaga pri slabem delovanju mehurja in pri oboleli prostati, povečuje mišično moč, znižuje holesterol v krvi, krepi zaščito celic v telesu, zavira staranje in varuje pred angino pectoris, verjetno tudi pred rakom. Uporablja se tudi v kozmetični industriji (koža, nohti, lasje).
Bučna semena so bogata železom, magnezijem, fosforjem in cinkom, vitaminom B in E, zato preprečujejo nastanek osteoporoze, znižujejo holesterol, pomagajo proti nespečnosti in depresiji in preprečujejo nastanek ledvičnih kamnov.
Sajenje, pobiranje in sorte jedilnih buč v naših krajih
Sadijo se v aprilu ali maju. Potrebujejo bogato zemljo in naraven način gnojenja, po potrebi tudi zalivanje. Pobirajo se od konca avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Pri pobiranju se buče morajo obrisati in pazljivo shraniti (da ne pride do poškodb). Nepoškodovane buče lahko imamo več mesecev, če smo jim namenili suh in zračen prostor, brez velikih sprememb temperatur. Lahko jih tudi narežemo na koščke in zamrznemo.
Piranske fritole
Pred nekaj leti so tudi v naših krajih kmetje začeli saditi buče »na veliko« (ne za olje, tukaj uporabljamo olivno). Nekoč so v svojih vrtovih vsako leto vzgojili samo eno ali dve buči (za božične fritole), mogoče so si tudi naredili kakšno (sezonsko) pergolo od okrasnih buč ali bučk.
Masa za Piranske fritole namreč, razen moke, jajc in sladkorja vsebuje tudi: bučo, jabolko, mandeljne (skuhane, olupljene in sesekljane), mandeljne (popečene v pečici in sesekljane), čokolado v prahu, rozine, orehe, suhe fige, skorjo od pomaranče, pinjole, belo vino in žganje. (Recepti se od hiše do hiše malo razlikujejo.)
Buče – najlepši oktobrski okrasi
Ko se sprehajam po mestnih ulicah opazim, da so izložbena okna mnogih trgovin okrašena z bučami. Pa ne samo cvetličarn, tudi prodajaln z obutvijo, oblačili, vini in slaščicami. Od majhnih, skromnih bučk do »orjaških«, odvisno od velikosti prostora in domišljije zaposlenih. In, ker vsi radi kakšen krat čutimo potrebo za ustvarjanjem, vleče me, da bi zbrala vse »moje« buče (pa še kostanj, granatno jabolko, zanimive veje, storže in druge reči) in sama zase uredila »razstavo«…
Ali bi pisala pravljice za otroke o bučah… Ah, pustimo to. Najlepši filmi so že narejeni in najlepše pravljice že obstajajo (Svetlana Makarovič!).
Jaz bom pa pripravila bučo za Noč čarovnic. Nič kostumov in nič grozljivih filmov. Samo velika buča, v katero bom zavlekla roke in iz nje poskušala narediti nekaj veselega, asimetričnega, simpatičnega in zabavnega.
To bo moja buča za Noč čarovnic. Veliko sreče da tudi vi najdete svojo (vem, da je to malo težje s takšnim deževnim vremenom, da ne govorim o toči ali o nedavnih poplavah, ko so ubogi kmetje morali reševat plavajoče buče iz vode). Upam, da se ne boste morali odločati za plastično – ne obstaja nič lepšega od te prave, okrogle in nepopolne.