30 sem, pa kaj!

Trideseti rojstni dan. Kar malo zastrašujoča številka. Malo panike, ko si rečeš:”Pa saj še ne more biti?! Saj še nisem toliko …” in potem, ko si v glavi zavrtiš film zadnjih 15-ih let, si rečeš:”O, ja, pa je.” 🙂

30 sem, pa kaj!

In tako sem danes tu in pišem te vrstice. Vmes pa prebiram voščila, ki prihajajo iz vseh strani. Lep občutek je, ko se te prijatelji spomnijo in ti tisti, ki te res poznajo zaželijo tisto, za kar vedo, da si želiš. In kot se, za ”prelomno” številko, spodobi – postanem malo nostalgična. S spomini sežem nazaj in se spomnim, kdaj je čas začel ”bežati”. Pri meni je bilo to pri 22, ko sem spoznala mojega moža. Od takrat pa do danes so se leta začela vrteti hitreje.  A iskreno, čas še vedno teče enako hitro, le v življenju je veliko več dogodkov, dogajanj in seveda, tudi skrbi … Uffff, kaj vse se mi je dogodilo v zadnjem desetletju (ja, ko začneš govoriti o desetletjih svojega življenja, si res že malo star) 🙂 .

Številka 30 je kar malo zlovešča številka … ”Dobro dobrodošla v klubu” in ”zdaj greš proti 40-im” ali pa ”o, poglej, 30 pa še nobenega sivega lasu” … so najpogostejša hudomušna zbadanja prijateljev.

Jaz pa … v sebi sem še vedno tisto 22 letno dekle, polno upanja in življenjskih načrtov. Torej, sem danes ženska, stara 22 let z 8 letnimi izkušnjami. 🙂 Ne bojim se staranja, saj z leti čedalje bolj spoznavam, samo sebe. In se prepuščam toku življenja. Tako nič več ne plavam proti toku, ampak se mu prepuščam. Tako tudi sedaj, ko sem najbrž za moje nečake (13, 11 in 8 let) najverjetneje že reeees stara in za v staro šaro (saj se še spomnite, kako se se nam 30 letniki nekdaj zdeli stari toliko, kot je stara zemlja sama) v sebi čutim veliko življenjsko moč. Čutim, da me čaka še veliko lepega. Veliko vzponov in seveda padcev, saj so le-ti del življenja. Kar čutim, da so za ovinkom novi izzivi in življenjske odločitve … in sem, povsem po žensko, firbčna kaj mi prinašajo 30. leta mojega življenja.

Zato – 30 sem, pa kaj!

Žal, moram razočarati vse, ki si mislijo, da me skrbi, ker se staram. Da se bojim ”velike 30”.

Morda, priznam, sem se pri 28. in 29. prav zares malo zbala, češ, sedaj gre pa zares. Zavore ni, trideseti rojstni dan se bliža. A danes, lahko mirno rečem, da se ne bojim. Saj se pravzaprav nimam česa bati. Leta bežijo. Vsem nam. In prav je tako. In tako, kot se naša rojstno-dnevna številka viša in veča, se tudi naše življenjske izkušnje nabirajo na kup. In mi skupaj z njimi rastemo, se spoznavamo in se učimo, če si le želimo.

Nikoli nisem ”burno” praznovala rojstnih dni. Zato bo tudi 30-ka čisto v mojem slogu. Mirno, z ljudmi, ki mi veliko pomenijo. In stvarmi, ki jih rada počnem. To je vse kar potrebujem. Takšna sem. Predvsem pa bo to moj dan, dan zame, ko si bom vzela prosto od vsega in vsakdanje skrbi in rutino malo potisnila na stran. Vsaj za en dan. Kajti, le enkrat imaš 30. rojstni dan. In poskrbela bom, da si ga bom zapomnila kot dan, ki je bil lep in izpopolnjen v stvareh, ki so mi všeč in si jih želim. Morda bom v moji glavi naredila še malo inventure za nazaj … in jutri, ko bo nov dan, bom začela pisati na nove, nepopisane liste, novega desetletja, ki je pred menoj …

In ko sem že ravno pri inventuri … Dvajseta leta so bila, to danes lahko rečem, luštna. Med drugim so mi prinesla partnerja, s katerim skupaj plujeva skozi življenje. V tem času sem se izgubila  in malo zatavala in se potem zopet našla in spoznala, kdo sem in kaj si želim v življenju. Bilo je tudi veliko preizkušenj, a čisto vsaka med njimi mi je dala nek življenjski nauk, zaradi katerega sem danes takšna, kot sem. Torej, so trideseta čas, ko se bo vse šele zares začelo. Pred menoj je obdobje in čas, da uresničim vse, za kar sem v dvajsetih ugotovila, da si želim v življenju.

Zato, kdaj, če ne zdaj! Čas je, da zajamem življenje s polno žlico, vdihnem s polnimi pljuči in grem novim dogodivščinam nasproti … Trideseta, pazite se me! Prihajam! No, bolje rečeno sem že tu in … ne, ne bom se kar tako predala, ampak bom še naprej brcala in se bojevala za tisto, za kar verjamem da je prav in za tisto, česar si v življenju želim …

Vse je še pred menoj in trideseta so šele začetek … :).