Znamenite Hrastovlje na kratko
Hrastovlje so mediteranska vas v bližini slovenske obale. Širom sveta so poznane po svoji majhni cerkvi in freskah imenovanih Mrtvaški ples.
O izvoru imena vasice Hrastovlje sta možni dve razlagi. Po prvi naj bi ime dobila po številnih hrastih, ki so tu rasli, po drugi pa naj bi bila ta dolina že od nekdaj nekakšna romarska pot, po kateri so ljudje romali proti Sveti Deželi Jeruzalemu. Tako naj bi ta kraj poimenovali ‘via del Cristo’ ali Cristovia in od tod Hrastovia (Hrastovlje).
Kraj je bil v lasti nemških gospodov tudi potem, ko je prišel pod beneško upravo. Okoli leta 1580 pa ga je plemeniti Neuhaus za precejšnjo vsoto prodal koprskemu zdravniku Alessandru Zarottiju.
Danes so Hrastovlje tipična mediteranska vasica s kamnitimi hišami, strnjenimi uličicami in portali (poudarjeni vhodi v stavbo) iz belega kraškega kamna.
Čeprav je vas majhna, se ponaša s prečudovitimi zgodovinskimi zanimivostmi. Na primer, nad vasjo, na poti v Dol, stoji kamniti kip Šavrinke. Šavrinke so bile znane popotnice, ki so na glavah nosile kmečke pridelke v Trst in jih tam prodajale. Kip je Istri leta 1990 poklonil kipar Jože Pohlen.
Hrastovlje pa so znane še po nečem drugem. Cerkev Svete Trojice, biser srednjeveške podeželske arhitekture, je bila zgrajena po vzoru Evfrazije bazilike v Poreču (Hrvaška). Postavljena je bila med 12. in 13. stoletjem. Uvrščena je celo na seznam svetovne kulturne dediščine. Stoji malo nad vasjo na kraški vzpetini. V dobi turških upadov je bilo okoli nje zgrajeno kamnito obzidje, ki je služilo kot zatočišče domačemu prebivalstvu pred udori Turkov in stoji še danes. Ima dva okrogla obrambna stolpa in celo strelne line. Notranjost cerkve je zasnovana kot triladijska cerkev z dvema paroma stebrov, ki preko polkrožnih lokov nosijo oboke nad temi ladjami. Ladje se zaključujejo s polkrožnimi apsidami (polkrožni zaključki stavbnega prostora). Od znotraj je cerkev v celoti poslikana s svetopisemskimi prizori, ki prikazujejo način življenja in mišljenja tedanjega človeka.
- Evfrazijeva bazilika
Te freske je ob koncu 15. stoletja naslikal istrski umetnik Janez iz Kastva (Johanes de Caustro), odkril pa jih je ravno Pohlen okoli leta 50.
Vse teme fresk združujejo sakralno s profanim (Dvanajst apostolov, Oltar milosti, Oznanjenje, prizori iz Geneze – svetopisemske knjige o nastanku sveta in človeka, Kristusov pasijon, Trije kralji, upodobitev mesecev, tihožitja, svetniki in preroki, …).
Freska Svete Trojice je naslikana v apsidi nasproti vhoda in jo vidimo v celoti, takoj ko se približamo oltarju. V srednji ladji so naslikani prizori iz Geneze – slike vseh sedmih dni, ko je Bog ustvarjal svet, od rojstva svetlobe pa do izgona Adama in Eve iz raja. Na stropih stranskih ladij pa je v polkrožnih obokih naslikanih vseh dvanajst mesecev leta in prizori, ki so značilni za vsak mesec posebej. Tako so si lahko tudi tisti, ki niso znali brati, znali predstavljati in ‘brati’ freske.
Na južni strani glavne ladje je naslikana najbolj znamenita sedemmetrska freska Mrtvaški ples (Vsi enaki, vsi enakopravni.). Verjetno gre za legendo iz Francije, ko naj bi se trije živi ljudje srečali s tremi pokojnimi in ti naj bi rekli:
Kar ste vi, smo bili mi,
kar smo mi – boste vi.
In ne zdravje ne ponos in ne moč
nimajo nobene vrednosti v času smrti.
Fresko sestavljajo trije deli. Prvi je osnovni prostor, ki je sestavljen iz dveh delov – en del predstavljajo tja, na katerih liki stojijo, drugi del pa je pokrajina v ozadju. Drugi osnovni prostor je nebo, tretji, ki je najmanjši, pa predstavlja nebesa.
Vsi sloji, otrok, plemič, kmet, duhovnik, se držijo za roke in korakajo za Smrtjo. Mrtvaški ples nam govori, da vsak začetek (rojstvo) čaka konec (smrt), ki čaka prav vsakega človeka, ne glede na to, iz katerega sloja je.
Cerkev Svete Trojice je prijetno majhna, bogato poslikana in res vredna ogleda, v času, ko se odpravljate na slovensko obalo.