Zakaj popolno zdravje ne obstaja (in zakaj je to dobra novica)

Včasih se vprašam, ali smo ljudje sploh še sposobni živeti normalno. Ne zato, ker bi bilo življenje težje kot nekoč, ampak zato, ker smo si postavili nemogoča merila.

Na družbenih omrežjih nas vsak dan prepričujejo, da bi morali vstajati ob petih zjutraj, meditirati, telovaditi, pojesti popoln zajtrk, popiti dva litra vode, prehoditi deset tisoč korakov, delati brez stresa, spati osem ur in biti ob tem še nasmejani, uspešni ter polni energije.

Če nam uspe vse to, čestitke. Če nam ne, imamo občutek, da smo odpovedali.

Toda življenje ni Instagram. In zdravje ni tekmovanje.

Največja napaka je miselnost »vse ali nič«

Kolikokrat smo si že rekli:

• Od ponedeljka začnem.
• Od jutri brez sladkorja.
• Vsak dan bom telovadil.
• Nikoli več hitre hrane.

Potem pride rojstni dan, vikend na morju, službeni stres ali bolan otrok.

Pojemo kos torte.

Izpustimo trening.

In nenadoma imamo občutek, da je vse izgubljeno.

To ni težava telesa. To je težava našega razmišljanja.

Popolnost je največji sovražnik napredka

Zanimivo je, da enega slabšega dneva nikoli ne bi očitali prijatelju. Če bi vam rekel, da je včeraj pojedel pico, bi mu verjetno odgovorili:

“Pa kaj potem? Jutri je nov dan.”

SebI pa tega skoraj nikoli ne odpustimo.

Ko naredimo eno napako, pogosto opustimo celoten načrt. Kot da bi zaradi ene napačno napisane besede vrgli stran celo knjigo.

Zdravje nastaja iz majhnih odločitev

Večina ljudi si predstavlja, da zdrav življenjski slog pomeni velike spremembe. V resnici največ naredijo drobne navade, ki jih ponavljamo več let.

Desetminutni sprehod.

Kozarec vode več.

Pet minut raztezanja.

Pol ure manj telefona pred spanjem.

Nobena od teh stvari ne spremeni življenja v enem dnevu.

Skupaj pa lahko naredijo ogromno razliko.

Primerjava z drugimi je past

Internet nam kaže najboljše trenutke drugih ljudi.

Vidimo popoln zajtrk, ne vidimo pa stresa, neprespane noči, bolezni ali težkih odločitev.

Zato se primerjamo z življenjem, ki v resnici sploh ne obstaja.

Morda nekdo res vsak dan preteče deset kilometrov.

Morda nekdo res nikoli ne poje sladice.

A to še ne pomeni, da je srečnejši ali bolj zdrav od nekoga, ki gre trikrat na teden na sprehod in ob nedeljah brez slabe vesti poje kos domače potice.

Najbolj zdrava rutina je tista, ki jo zmoremo živeti

Če potrebujemo popolne pogoje za zdrav način življenja, bomo čakali zelo dolgo.

Vedno bo premalo časa.

Vedno bo preveč dela.

Vedno bo kakšna ovira.

Zato je veliko pomembneje poiskati rutino, ki jo lahko izvajamo tudi takrat, ko življenje ni idealno.

Petnajst minut gibanja je več kot nič.

Dober zajtrk je boljši kot noben.

Ena neprespana noč ne izniči vseh prejšnjih.

Morda si moramo postaviti drugačen cilj

Kaj pa, če cilj ni popolno zdravje?

Kaj pa, če je cilj več energije, manj stresa in več dobrih dni?

To se sliši veliko bolj dosegljivo.

In predvsem veliko bolj človeško.

Na portalu Better2Be so to misel lepo povzeli v članku Healthy Aging Is Not About Being Perfect, kjer poudarjajo, da zdravo staranje ni tekmovanje v popolnosti, ampak proces drobnih odločitev, ki jih lahko ponavljamo iz dneva v dan.

Na koncu šteje vztrajnost

Ljudje pogosto iščemo popoln načrt. Popolno dieto. Popoln trening. Popoln začetek.

V resnici pa telo ne potrebuje popolnosti.

Potrebuje predvsem doslednost.

Morda je največja sprememba, ki jo lahko naredimo zase, ta, da si dovolimo biti nepopolni. Prav to nas lahko dolgoročno pripelje do boljšega zdravja in več zadovoljstva.