17. avgust ima letos prvič novo ime: zakaj je »priključitev Prekmurja« prišla v zakon

17. avgust je letos prvič zapisan drugače. Slovenski državni praznik se po novem uradno imenuje priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ne gre za nov praznik in tudi ne za nov dela prost dan. Spremenilo se je ime – z dodatkom dveh besed, ki pa odpirata precej večje vprašanje: kako naj država poimenuje zgodovinski dogodek, v katerem sta bila pomembna tako ozemlje kot narod?

Novela Zakona o praznikih in dela prostih dnevih (ZPDPD-H) je bila sprejeta 3. februarja 2026, objavljena 17. februarja in velja od 4. marca. Zato je 17. avgust 2026 prvi 17. avgust, ko velja novo zakonsko poimenovanje.

Kaj se je pravzaprav spremenilo?

Do marca letos je zakon 17. avgust imenoval združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po novem se ista alineja glasi priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Praktična posledica za koledar je majhna: praznik ostaja državni praznik in ostaja dan, ki ni dela prost. Simbolna posledica pa je precej večja. Zakon zdaj izrecno omenja dve plati dogajanja leta 1919: politično-teritorialno vključitev Prekmurja v takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter narodno združitev večine prekmurskih Slovencev z drugimi Slovenci.

Predlagatelji spremembe so po gradivu Državnega sveta menili, da prejšnje ime ne zajame dovolj jasno državotvornega pomena priključitve Prekmurja. Komisija Državnega sveta je predlog podprla in zapisala, da želi sprememba »pravilno terminološko dopolniti« ime že obstoječega praznika.

Zakaj 17. avgust, če je vojska prišla že 12. avgusta?

Tu zgodovina hitro pokaže, zakaj ena sama beseda težko opiše celoten proces.

Po prvi svetovni vojni je o prihodnosti območja odločala tudi pariška mirovna konferenca. Vrhovni svet v Parizu je 1. avgusta 1919 dovolil Kraljevini SHS zasesti Prekmurje. Njene vojaške enote so območje brez večjih spopadov zasedle 12. avgusta.

Pet dni pozneje, 17. avgusta 1919, je bilo v Beltincih veliko ljudsko zborovanje. Po uradnem opisu ob stoletnici praznika se je tam zbralo več kot 20.000 ljudi, oblast pa je bila predana civilnemu upravitelju. Prav spomin na ta dan je pozneje dobil mesto v državnem koledarju.

To pomeni, da 17. avgusta ne praznujemo izoliranega trenutka, kot bi nekdo ob določeni uri potegnil črto na zemljevidu. Praznik povzema proces, v katerem so se prepletli mednarodna diplomacija, vojaški prevzem oblasti, civilna uprava in dolgoletna prizadevanja prekmurskih Slovencev za narodno povezanost.

»Priključitev« in »združitev« nista ista stvar

Prav zato je novo ime zanimivo. Besedi opisujeta različni ravni iste zgodbe.

Priključitev Prekmurja govori predvsem o ozemlju in državnopolitičnem okviru. Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa v ospredje postavlja ljudi, jezik, kulturo in narodno pripadnost.

Če uporabimo samo prvo formulacijo, lahko zgodbo skrčimo na zemljevid. Če uporabimo samo drugo, lahko v ozadje potisnemo dejstvo, da je šlo tudi za konkretno spremembo državne oblasti in meja. Novi zakonski naslov skuša povedati oboje.

A zgodovina tudi s tem ne postane popolnoma gladka. Porabski Slovenci so po določitvi meje ostali na Madžarskem. Ko govorimo o »združitvi prekmurskih Slovencev«, je zato pomembno vedeti, da politična meja ni zajela vseh Slovencev vzhodno od Mure.

Zakaj je sprememba imena pomembna danes?

Državni prazniki niso samo prosti dnevi – nekateri, tudi 17. avgust, to sploh niso. So tudi uradni izbor dogodkov, za katere država pravi, da so pomembni za njeno zgodovinsko samopodobo.

Zato poimenovanje ni nepomembna lektorska vaja. Besede določajo poudarek. Pri Prekmurju je zakon od leta 2006 poudarjal predvsem narodno združitev. Od leta 2026 izrecno poudarja še priključitev pokrajine.

To ne spreminja dogodkov iz leta 1919. Spreminja pa način, kako jih država danes poimenuje.

In morda je prav tu najbolj uporaben pogled na novo ime: ne kot dokaz, da smo po več kot stoletju našli eno samo popolno besedno zvezo za zapleten zgodovinski proces, temveč kot priznanje, da je imel ta proces najmanj dve bistveni razsežnosti. Prekmurje je dobilo nov državnopolitični okvir, večina prekmurskih Slovencev pa možnost živeti v skupni državi z matičnim narodom.

Praznik, ki ni dela prost dan

Za konec še praktična podrobnost, pri kateri koledar ne dopušča zgodovinske romantike: 17. avgust je državni praznik, vendar po zakonu ni dela prost dan. Sprememba imena tega ni spremenila.

Spremenila pa je nekaj drugega. Ko bomo od letos naprej v uradnih koledarjih brali dolgo ime praznika, bo v njem zapisana tudi razprava o tem, kaj pravzaprav praznujemo: prihod Prekmurja v nov državni okvir, združitev ljudi – ali, kot je zdaj odločil zakon, oboje.