Vrtec – otrokov drugi dom
Skoraj vsak starš se je že srečal z dnem, ko je treba otroka spustiti iz varnega domačega okolja v roke neznancu. Moram priznati, da je bilo prvič zame zelo stresno. Verjetno je to čutila tudi hčerka, ki vrtca nikakor ni hotela sprejeti. Nisem imela moči poslušati otroškega joka, zato sem odhode v vrtec prepustila možu. Skupaj s hčerko sem tudi sama počasi spoznavala, da vrtec le ni tak bav bav in da se naši otroci prav lepo zabavajo v njem.
Pri drugi dveh, je bil prvi dan vrtca bistveno lažji. Vsakodnevno sta domov prihajali polni novih zgodbic, kaj vse so v vrtcu počeli, katere pesmice so se naučili in kaj so novega narisali. Vesela sem bil tudi, ko so pripovedovale, kakšne zdrave namaze so imeli za zajtrk in koliko zelenjavne juhe sta pojedli. Doma pa veselo izkoriščajo in se zmrdujejo nad hrano. V bistvu pa me napeljalo na pisanje razmišljanje dveh mamic, ki sta velo kritizirali vrtčevsko delo. Pa ne me narobe razumeti, nisem vzgojiteljica, samo mamica otroka v vrtcu. Debata je bila o madežu na dekličini novi majčki. Kako pride punčka vsak dan domov zamazana, doma pa tako lepo je. Ja, doma je verjetno sama, v vrtcu pa skupina otrok .
Ne bom pozabila uvajanja pri najmlajšemu otroku. Starostna skupina 1-2 leti. Pri zajtrku pa ena vzgojiteljica. Malčki so komaj dobro sami sedeli za mizico, ko so dobili vsak svojo porcijo polente na mleku. Fantek se je nerodno premaknil ter celo skodelico mleka zlil nase. Vzgojiteljica ga je takoj odnesla na previjalno ter ga preoblekla. Drugi fantek je začel jokati, ker je vzgojiteljica odšla, obrnil se je, da bi videl, kje je, pa cel komolček namočil v mleko. In še bi lahko nadaljevali. Ko sem vprašala, kako to, da v taki starostni skupini ni dveh vzgojiteljic pri zajtrku, je bil odgovor, da so pač taki normativi.
Večkrat pa se sprašujem, kako imajo mamice, ki imajo toliko za povedat čez vrtec, same urejene stvari doma. Sama imam tri otroke, pa se trudim, da jih imam vedno na očeh, a se vseeno tik tak zravsajo. Otroci so otroci, to je vse samo del igre, umazane rokice, madež na majčki, zelena kolena od trave. Škoda, da mamice ne vidijo druge plati teh majhnih lepotnih napakic. Moj otrok ima umazane rokice, ker je dopoldan ustvarjal, pa madež na majčki bo šel verjetno dol, otrok pa se le nasmehne ob omembi slastnih špagetov, ki so jih imeli za kosilo. In ko pripoveduje, kako lepo je bilo na sprehodu, čeprav je padel v travo, da so videli psičke, mucke in velik avtobus. Koga še briga za madež od trave?
Moji otroci so se v vrtcu ogromno naučili, čeprav so bili do drugega leta doma, moram priznati, da mi čas enostavno ni dopuščal, da bi z njimi počela vse to, kar počnejo v vrtcu. Ko sem razčistila sama s sabo, da je za moje otroke dobro poskrbljeno, je bil tudi odhod v vrtec lažji za vse. Vedno smo imeli srečo z vzgojiteljicami, h katerim so se otroci vsako jutro z veseljem vračali. Mi pa z lahkim srcem pospremili otroka v njegov drugi dom.
