Razvajen otrok – zgolj mit ali družbeno pereč vzgojni problem?

14 komentarjev

  1. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Verniki telesnega kaznovanja ni mogoče prepričati, da je to škodljivo za otroke.

    Tudi tale šokantni video ne..

  2. Avatar Zvone Krušič pravi:

    “Dokler se beseda udarec sploh omenja v neki družini, ne more biti pri otrocih popolne iskrenosti in poštenja” (Ellen Key)

  3. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Ne obstaja niti najmanjša razlika med telesnim kaznovanjem in telesnim nasiljem. Oboje je nasilje in nič drugega.

    Ena po riti ali ena okoli ušes NI VZGOJA, temveč je to nasilje v čisti obliki. Pravzaprav še bolj škodljivo, ker se skriva za licemernimi izgovori, da gre za vzgojo.

  4. Avatar marjanca50 pravi:

    Razvajen otrok BO nevrotik ob pojavu frustracij- torej, ko ne bo mogel uveljavljati svojega in mu ne bo za petami ljuba mamica, očka…. In tega bo z razvojem in starostjo vedno več…
    Jih kar preveč poznam, saj delam z otroki že 30 let.

  5. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Nebi rekel. Nevrotiki se oblikujejo v družini ne pa v družbi…v zgodnjem otroštvu. Pri nevrozi ne gre za preveč zadovljenih potreb, temveč za premalo. Razvajenega otroka bo družba slej ko prej oblikovala, ni pa tako usodno čustveno poškodovan, da nebi mogel zaživeti, medtem ko nevrotik je…..

  6. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Razvajen otrok ima vsaj v svojem otroštvu možnost uveljavlkanka svojega jaza in zadovljene potrebe. Nevrotik tega nima, zato pa tudi nobenega temelja na katerem bi lahko gradil in vstopal v odraslo življenje in družbo.

  7. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Neposredno naredi nevrotika družina in pomembni odrasli v njegovem otroštvu (običajno so to starši) in ne družba….Vse ka r se odgaja kasneje v žviljenju, v šoli, v odralsem življenju, nima več tako usodnega vpliva, če so temelji močni ..Odgovornost nosi, v prvi vrsti, družina, zaradi nezadovljenih temeljnih emocionalnih potreb otroka…..običjano že zelo zgodaj, v prvih letih ali mesecih življenja…

  8. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Ravnokar sem imel možnost spoznati družino, katere dvajsetletna hči se nahaja v Psihiatrični bolnišnici Polje, zaradi že drugegaposkusa samomora. Dekle je čustveno in osebnostno uničeno. Mati je bil vedno intelektualni snob, nevrotičan oseba, ki ni znala ceniti človeka, če ni imel diplome. Svojo hčer je celo otroštvo uničevalno kritizirala, in ji uničevala samozavest….

    Dekle je bilo, že kot otrok,. vedno samo doma, brez staršev, djaali so ji vedno veliko denarja, nikoli pa ji nihče ni dal košček sebe, srca in ljubezni…

    Zdi se mi bedasto videti to dekle, kot razvajeno, čeprav ji je njena nevrotična mati to vedno očitala. Punca je čustveno podhranjena (ne pa razvajena), zato pa noče žvieti…

    Zelo žalostna zgodba, mladi ljudje, ki nočejo žvieti, ker jih nihče nikoli ni ljubil, takrat ko bi jih moral…

    Žalostno

  9. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Glavni družbeni problem je v ČUSTVENI PODHRANJENOSTI otrok in mladih ljudi (ne pa razvajenosti)…, v neljubljenosti, ki se potem kaže ko lad človek vstopa v odraslo dobo…čeprav je to mogoče dolgo prikrivati…

    ….vsaka starejša generacija v zgodovini je mlade in otroke imela za “razvajene..” Morda je šlo za zavist srejših do mladih, zavist tistih, ki so čutili, da so bila njihova življenja neizživeta in prazna…

    …morda so zato s tako lahkoto pošiljali mlade ljudi na različne fronte, ker so jih brezčutno prepustili klanju in ubijanju…Remarque lepo opiše to licemerje starejše generacije, zlaganih avtoritet, do iskrenosti in čistosti mladih, v knjigi Na zahodu nič novega..

    Zato verjamem, da se bo izginjanje etikete “razvajenosti” soupadalo z izginjanjem vojn in krvavega nasilja med ljudmi…

  10. Avatar Metka Nograšek pravi:

    Dober članek!

  11. Avatar franc pravi:

    “Razvajen otrok ali mladostnik ne trpi, trpijo le odrasli okoli njega”…. To ni res! Razvajen otrok se kako trpi predvsem, ko odraste. Ko ima velike tezave z odlocitvami, empatijo, ko ga nobena zadovoljitev zelje ne potesi in posledica je depresija.

  12. Avatar zvone pravi:

    Depresije imajo zelo malo povezave z razvajanjem……Depresivni ljudje niso bili razvajani, kot otroci, bili so pa čustveno prikrajašani….

    Ne verjame, da sploh veste kaj to pomeni

  13. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Je pa zanimivo, pa nič presenetljivo, da se družba in javnost ukvarja zgolj s problemom razvajanja, ne pa z problemom trpinčenja otrok v družinah: psihičnega, čustvenega, telesnega, spolnega, ekonomskega trpinčenja…

    To ne čudi, glede na to, da je družba žeod nekdaj na strani odraslih ne pa otrok. Otroci se ne morejo sami braniti, občutljivih odraslih, ki bi branili pravice otrok pa ni ravno veliko. Iz tega razloga je jasno, da se večina ukvarja s problemom permisivnosti, ne pa problemom avtoritarnosti odraslih, staršev do otrok. Nobenega dvoma ni, da je avtoritarna, patriarhalna vzogja naredila ogromno škode otrokom in večina psihoterapevtov se danes hvala bogu zaveda, da je glavni vzrok nevroz v kombinaciji avtoritarnosti in čustvene hladnosti.

    Skoraj ni človeka, ki bi se zavedal dejstva, ki ga omenja Alice Millerjeva, da je permisivna vzgoja, kot se je začela pojavljati po drugi svetovni vojni, predvsem po letu 1968, pomenila popolno pomanjkanje otrokovih potreb po zaščiti in komunikaciji. Z njo so otrokovo ljubezen izkoriščali za potrebe ideologije odraslih. Vendar je manj destruktivna kot avtoritarna.

    Kadar večina ponavlja nekakšne floskule predvsem kar se tiče vzgoje, opažam, da gre v glavnem za napačna prepričanja, ki so jih ljudje nekritično ponotranjili od svojih staršev in drugih odraslih. Osebno jim ne verjamem saj temeljijo na lažni morali. Če nebi družba temeljila na takih napačnih prepričanjih bi bil vset zagotovo lepše mesto za življenje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.